Janša je v sobotnem intervjuju za Planet TV namreč med drugim ocenil, da je škandalozno, da je ustavno sodišče, odkar ga vodi Rajko Knez, zadržalo 12 zadev, o katerih še ni odločilo.
Na ustavnem sodišču so navedli, da podatkov o tem, koliko časa preteče od zadržanja do končne odločitve sodišča in ali se je ta čas podaljšal, ne beležijo. "Koliko časa ustavno sodišče potrebuje od začasnega zadržanja do končne odločitve, je različno od zadeve do zadeve in je odvisno od več dejavnikov - od kompleksnosti zadeve, od gradiv, ki se pripravljajo, od drugih zadev, ki jih obravnava in so prav tako nujne in podobno," so navedli na sodišču. Beležijo torej le skupni čas od vložitve do odločitve.
V postopkih presoje ustavnosti in zakonitosti predpisov ima ustavno sodišče trenutno 13 odprtih zadev, v katerih je zadržano izvrševanje predpisa, pri čemer gre v enem primeru za dve vsebinsko povezani zadevi. Kdaj bodo rešene, žal ni mogoče napovedati, pravijo na sodišču.
Objavljamo seznam zadržanih zadev, o katerih še ni končne odločitve.
December 2018: ustavno sodišče je zadržalo izvajanje zakona o kazenskem postopku v delu, ki se nanaša na uničenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, saj bi oceni sodišča uničenje tega gradiva pred zaključkom kazenskega postopka lahko imelo usodne posledice za učinkovit pregon kaznivih dejanj.
Pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku je na ustavno sodišče vložil generalni državni tožilec Drago Šketa 27. septembra 2018, po tistem, ko je preiskovalna sodnica na predlog ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem.
Ustavni sodniki so nato oktobra 2019 večinsko sklenili, da bodo presojali ustavnost dveh problematiziranih odstavkov zakona o kazenskem postopku, ampak glede vsebine, ki jima jo je dala avtentična razlaga, ki so jo je DZ sprejel novembra 2017. V njej je zapisano, da je treba dveletni rok razumeti kot instrukcijski.
Sodišče bo tako presojalo 107. in 149. do 152. člen poslovnika DZ, ki urejajo avtentično razlago. V primeru, da bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določb poslovnika DZ z ustavo, bi bila iz istih razlogov v neskladju z ustavo tudi avtentična razlaga.
Julij 2019: ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov zakona o kazenskem postopku je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje 150.a člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. Ocenilo je namreč, da je ukrep uporabe IMSI lovilcev lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.
Oktobra 2019 pa je ustavno sodišče zadržalo tudi izvrševanje dela 216. člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča pregledovanje zasebnih prostorov brez navzočnosti osebe, katere stanovanje se preiskuje, oz. brez navzočnosti njenega zastopnika. Z izvrševanjem določbe bi lahko nastale težko popravljive posledice.
November 2019: ustavno sodišče je zadržalo izvajanje dela zakona o javnih naročilih, ki se nanaša na avtomatično izločanje podjetij z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovne zakonodaje iz postopkov javnih naročil. Ta bodo zdaj ob predložitvi dokazov o sprejetju ukrepov, s katerimi izkazujejo zanesljivost, vseeno lahko sodelovala pri javnih naročilih.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti podala družba KPL, ki je v položaju, ko zaradi dveh pravnomočnih prekrškov s področja spoštovanja delovne zakonodaje ne more sodelovati v postopkih javnega naročanja.
Oktober 2019: v postopku za oceno ustavnosti, ki jo je zahteval Sodni svet, je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, in sicer na način, da preiskovalna komisija v zadevi Kangler do končne odločitve ustavnega sodišča ne sme izvajati preiskovalnih dejanj, ki se nanašajo na sodnike.
Novembra 2019 pa so ustavni sodniki zadržali tudi izvrševanje zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, v kolikor se nanaša na državne tožilce. Ustavno sodišče je odločalo na podlagi pobude in ustavne pritožbe generalnega državnega tožilca Draga Škete, vrhovnega državnega tožilstva in vrhovnega sodišča.
Marec 2020: do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Zahtevo za zadržanje je skupaj z zahtevo za oceno ustavnosti več členov zakona vložila Banka Slovenije.
Ustavno sodišče je zapovedalo, da do končne odločitve sodišča ne tečejo roki za zastaranje odškodninskih terjatev iz zakona o bančništvu ter za vložitev tožb. Banka Slovenije in Okrožno sodišče v Mariboru morata s spletne strani odstraniti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. Upravljavec podatkovne sobe, mariborsko sodišče in Agencija za trg vrednostnih papirjev morajo do končne odločitve ustavnega sodišča opustiti obdelavo podatkov, razen hrambe prejetih gradiv, morajo pa preprečiti dostop do teh gradiv. Začasno se morajo prekiniti tudi pravdni postopki, vloženi po tem zakonu.
Julij 2020: ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.
Pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d člena, pa 100.e, 100.f in drugega odstavka 100.g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona so vložili Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra - inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Prvi protikoronski zakon je sicer z 31. majem 2020 prenehal veljati, vendar je vlada veljavnost vseh spornih členov z 2. členom tretjega protikoronskega zakona podaljšala do 31. decembra 2021.
November 2020: ustavno sodišče je na pobudo vlade, da preveri ustavnost in zakonitost razpisanega e-referenduma v občini Hoče-Slivnica, začasno zadržalo izvrševanje občinskega odloka o razpisu svetovalnega referenduma, na katerem bi krajani Rogoze odločali o spremembi poštne številke.
Hoška občina je za 29. november 2020 razpisala referendum, na katerem bi okoli 1300 volivcev krajevne skupnosti Rogoza prvič doslej v Sloveniji z elektronskim glasovanjem odločalo o spremembi poštne številke. Ministrstvo za javno upravo je temu nasprotovalo, zato je občino pozvalo, da referendum v tej obliki prekliče, hkrati pa je vlada vložila zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma. Na podlagi tega mnenja je tudi ministrstvo za notranje zadeve prenehalo izvajati obveznosti po zakonu o evidenci volilne pravice, saj občinski volilni komisiji ni želelo predati volilnega imenika.
Ustavno sodišče se o vsebini vladne ustavne pobude seveda še ni izreklo, so pa soglasno sprejeli sklep, da zadržanje e-referenduma do dokončne odločitve ne more povzročiti občutnejših škodljivih posledic. Hujše bi po njihovem bile posledice, če bi dovolili glasovanje, ki bi se pozneje izkazalo kot protiustavno in nezakonito, hkrati pa bi okrnilo verodostojnost referendumskega rezultata.
Konec decembra 2020: je ustavno sodišče zadržalo izvrševanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. Vladi je naložilo, naj najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. Hkrati je odločilo, da sprejme v obravnavo pobudo in preveri ustavnost odloka, ki predvideva pouk na daljavo tudi za otroke s posebnimi potrebami.
Pobudnika, stara sedem in devet let, v imenu katerih so pobudo vložili zakoniti zastopniki, obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. V pobudi za ustavno presojo so navedli, da jima je zaradi zaprtja šol onemogočen dostop do vzgoje in izobraževanja po programih, v katere sta usmerjena. Od tedaj se je odlok sicer tudi spremenil. Trenutno šolo obiskujejo tudi vsi osnovnošolci in izmenično tudi dijaki.
Januar letos: ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Do končne odločitve so prekinjeni tudi postopki za podaljšanje akreditacij po visokošolskem zakonu, ne vodi se niti postopkov izredne evalvacije visokošolskih zavodov.
Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je namreč spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije.
V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.
Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, ki meni, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.
Januar letos: ustavno sodišče je do dokončne odločitve o ustavni skladnosti zadržalo izvrševanje zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od letos do leta 2026. Ob tem pa je odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločitve o zadržanju izvrševanja zakona med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvrševal.
Vlada je namreč napovedala, da namerava ministrstvo za obrambo že januarja nadaljevati s postopkom nakupa bojnih kolesnih vozil. "To pomeni, da lahko ministrstvo za obrambo že od vključno januarja sklepa pogodbe ali predpogodbe, s katerimi bi prevzelo obveznosti do konca leta 2026. In te pogodbe bi tudi v primeru, da se izkaže, da je zakon protiustaven, veljale. Država pa bi morala pogodbene obveznosti izvrševati še več let ne glede na takratno gospodarsko in finančno stanje v državi, opozarja ustavno sodišče.
Konec januarja letos: ustavno sodišče je do svoje končne odločitve zadržalo odlok občine Radenci, s katerim je občinski svet 29. decembra Titovo ulico preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Tako je sklenilo v postopku za preizkus pobud Franca Vukajča in drugih ter skupine radenskih občinskih svetnikov.
Pobudniki izpodbijajo omenjeni odlok, ker da župan ni ustrezno objavil predloga za začetek postopka o preimenovanju ulice in ker da je bil sprejet v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi, saj so pobudniki vložili pobudo za razpis naknadnega referenduma.
Predlogu se je pridružila tudi skupina svetnikov, in sicer zaradi po njihovi oceni večjih nepravilnosti v postopku sprejemanja odloka ter preprečitve nadaljnjih zapletov.
Konec februarja letos: ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev. Določajo, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.
Do končne odločitve je ustavno sodišče zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca.
Zahtevo za presojo ustavnosti določb, ki jih je v omenjena zakona prinesel sedmi protikoronski zakon, so vložili sindikati.
