Pred tremi meseci so se članice EU dogovorile o največjem evropskem proračunu doslej, in to z razlogom. V teh časih brez primere je pomembneje kot kdaj koli tudi to, da se ne izgubi noben evro. To bo naloga evropskega javnega tožilstva, je Reynders ponazoril pomen tega organa.
Pregled stanja pri vzpostavljanju evropskega javnega tožilstva, ki se že od idejne zasnove spoprijema s številnimi težavami, je bila ena od točk na dnevnem redu današnjega virtualnega zasedanja pravosodnih ministrov EU.
Projekt se je resno začel leta 2017, ko se je 16 držav dogovorilo za vzpostavitev tožilstva v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja. Sedaj pri njem sodeluje 22 članic unije. Neuradno je slišati pričakovanja, da naj bi tožilstvo začelo delati maja ali junija.
Trenutno je najnujneje imenovati delegirane tožilce, saj brez njih tožilstvo ne more začeti delati, je poudaril Reynders na novinarski konferenci po zasedanju. Sodelujoče članice je pozval, naj nujno pospešijo postopke, tako da bodo končani v aprilu.
Med državami, kjer so težave pri imenovanju, je tudi Slovenija, ki jo je Evropska komisija že pred tedni pozvala, naj hitro konča postopek. V komisiji so pred zasedanjem izpostavili tudi, da računajo na to, da Slovenija ne bo zavlačevala procesa.
Komisar danes ni želel povedati, v katerih državah so težave. Poudaril je, da ne želi govoriti o težavah, temveč o zamudah - v nekaterih državah pri sprejemanju potrebne zakonodaje, v drugih pri imenovanju delegiranih tožilcev.
Na vprašanje, kako razume dogajanje v Sloveniji in kakšno je njegovo sporočilo slovenski vladi, je odgovoril, da tudi Slovenijo poziva, naj proces konča v prihodnjih tednih, torej v aprilu. Dodal je, da je slovensko ministrstvo predlagalo kandidata, a se o tem ni bilo mogoče dogovoriti.
Komisar je sicer danes tudi izpostavil, da za začetek delovanja tožilstva ni nujno, da se imenuje vseh 140 delegiranih tožilcev. Morajo pa biti imenovani delegirani tožilci iz vseh sodelujočih držav in od vseh držav pričakuje jasen časovni načrt, kdaj bodo imenovale vse delegirane tožilce.
Virtualnega zasedanja se je danes udeležila tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki po zasedanju ni želela dati izjave za medije.
Ministrica je sicer pred nekaj tedni komisiji na poziv Sloveniji, naj pohiti in potrdi delegirana tožilca, odgovorila, da je ministrstvo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi in da naj bi državni zbor pravno podlago za vzpostavitev evropskega tožilstva sprejel ta mesec.
Ministrica je kot kandidata predlagala specializirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki ju je predlagal državnotožilski svet. Neuradno naj bi jima nasprotoval premier Janez Janša. Oba naj bi v nemilost padla zaradi starih postopkov, med drugim tudi zaradi preiskovanja Janševega premoženja.
Evropsko javno tožilstvo, ki ima letos na voljo 45 milijonov evrov, je novoustanovljeni evropski organ s sedežem v Luksemburgu, ki bo pristojen za preiskavo porabe evropskih sredstev in pregon morebitnih goljufij, korupcije ali pranja denarja s posledicami za proračun EU.
