Evropsko javno tožilstvo bo izvajalo čezmejne preiskave goljufij v povezavi s sredstvi EU, višjimi od 10.000 evrov, ali na področju davka na dodano vrednost, če bo povzročene za več kot deset milijonov evrov škode. V Bruslju opozarjajo, da članice zaradi čezmejnih goljufij vsako leto izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV.
V povezavi s tem bo evropsko javno tožilstvo opravljalo preiskave ter izvajalo ukrepe pregona in opravljalo funkcije tožilca na pristojnih sodiščih držav članic. Tesno bo sodelovalo z nacionalnimi organi kazenskega pregona, pa tudi z drugimi organi, kot sta Eurojust in Europol.
Vzpostavljanje evropskega javnega tožilstva še poteka. Operativno naj bi zaživelo spomladi letos, sicer pa se je kadrovsko začelo vzpostavljati že lani. Tožilstvo bo delovalo na dveh ravneh, strateški in operativni. Prva, osrednja je že vzpostavljena na sedežu tožilstva v Luksemburgu, druga, operativna pa se zdaj vzpostavlja v posameznih članicah.
Strateško raven sestavljata evropski glavni tožilec - septembra lani je bila na ta položaj po velikih zapletih imenovana Romunka Laura Codruta Kövesi - in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države. Slovenijo tu zastopa Jaka Brezigar.
Operativno raven pa bodo sestavljali evropski delegirani tožilci, ki bodo v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. Njihovo delo bodo nadzorovali tričlanski stalni senati, ki bodo spremljali in vodili preiskave ter sprejemali operativne odločitve. Sestavljali jih bodo evropski javni tožilci, ki sicer sedijo v kolegiju tožilcev.
Za evropsko javno tožilstvo se je sprva odločilo 16 članic EU, nato pa se jih je tej pobudi pridružilo še šest. Skupaj jih torej trenutno sodeluje 22, poleg Slovenije tudi Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Luksemburg, Italija, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Španija.
Vir: Evropska komisija
