V komisiji izpostavljajo, da mehanizem ni povzročil trgovinskih motenj, ki so se jih mnogi bali, saj so doslej odobrili 249 prijav za več kot 34 milijonov odmerkov izvoza v 31 različnih držav. Obenem ponavljajo pričakovanje, da bodo podjetja, s katerimi je unija sklenila dogovor o nabavi cepiv, izpolnila pogodbene obveznosti.
Največ težav ima unija z AstraZeneco. Ker gre pri kar 95 odstotkih zaprosil za izvoz za cepivo Pfizerja in BioNTecha, s katerim ni težav pri dobavi, v preostalih primerih pa pretežno za cepivo Moderne, je bila zavrnitev doslej le ena.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila v ponedeljek v pogovoru s skupino medijev, tudi STA, kritična do AstraZenece, ki je EU doslej dobavila manj kot desetino količine cepiva proti covidu-19, predvidene v prvem četrtletju.
Podjetje bo moralo okrepiti prizadevanja, sicer prva blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo ne bo zadnja, je opozorila in spomnila na bistvo mehanizma za nadzor izvoza cepiv - če podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogoče dovoliti.
AstraZeneci so sicer po navedbah komisije od vzpostavitve mehanizma odobrili izvoz manjših količin odmerkov, ki so vzorci za klinične preizkuse. Gre za več ducat oziroma več sto odmerkov. V teh primerih je izvoz legitimen, tudi če podjetje ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi z EU.
EU je mehanizem vzpostavila konec januarja. Sprva je bilo predvideno, da velja do 12. marca. Ob podaljšanju do konca junija so tudi poenostavili postopek, tako da so omogočili združitev izvoza različnim naslovnikom v isti državi v eno prijavo. Zagotovili so tudi dodatno jasnost v postopku.
Sistem deluje tako, da mora podjetje oblastem v državi, kjer je njegova tovarna, sporočiti, koliko odmerkov namerava izvoziti, komu in kdaj. Izjema, ko izvoza ni mogoče prepovedati, so pošiljke za revne države oziroma v humanitarne namene.
V komisiji so danes pojasnili, da mehanizem ne pokriva samo cepiv kot končnega proizvoda, temveč tudi sestavine.
O tem, kaj se zgodi z odmerki cepiva v primeru zavrnitve izvoza, odloči podjetje, evropski predpisi tega ne urejajo, so še povedali.
Komisija je doslej podpisala pogodbe o nabavi cepiv s šestimi podjetji. To so AstraZeneca, Pfizer in BioNTech, Moderna, CureVac, Sanofi-GSK in Janssen Pharmaceutica. S tem si je zagotovila dostop do 2,6 milijarde odmerkov cepiv.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je doslej odobrila cepiva Pfizerja in BioNTecha, Moderne in AstraZenece, danes pa tudi cepivo podjetja Janssen Pharmaceutica, ki je del ameriške skupine Johnson & Johnson.
