V sprejeti resoluciji je parlament opozoril, da večje ambicije EU na področju podnebnih sprememb ne smejo privesti do selitve virov ogljikovega dioksida. Svetovna podnebna prizadevanja namreč ne bodo imela koristi, če se bo proizvodnja iz EU preprosto preselila v države zunaj EU, ki imajo manj ambiciozne predpise o izpustih toplogrednih plinov.
Tako parlament podpira idejo, da se določi ceno ogljika pri uvozu iz držav, ki imajo nižje podnebne ambicije. To naj bi ustvarilo enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni ter spodbudilo industrijo v EU in zunaj nje k razogljičenju v skladu s cilji pariškega podnebnega sporazuma.
Za je glasovalo 444 evropskih poslancev, proti jih je bilo 70, 181 pa se jih je vzdržalo.
Ogljična dajatev mora biti sicer, kot so podčrtali poslanci, skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in se je ne sme zlorabljati kot orodje za krepitev protekcionizma. Ustvarjeni prihodki bi se morali uporabiti kot del košarice lastnih prihodkov, s katerimi bi spodbudili podporo ciljem zelenega dogovora v okviru proračuna EU.
Novi mehanizem bi moral biti ob tem del širše industrijske strategije EU in zajemati ves uvoz izdelkov in blaga, ki jih zajema sistem EU za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov. Poslanke in poslanci so dodali, da bi moral po presoji učinkov do leta 2023 zajemati energetski sektor in energetsko intenzivne industrijske sektorje, kot so cement, jeklo, aluminij, rafinerija nafte, papir, steklo, kemikalije in gnojila, ki sicer prejemajo znatne brezplačne dodelitve in še vedno predstavljajo 94 odstotkov industrijskih izpustov EU.
Evropska komisija naj bi sicer v okviru evropskega zelenega dogovora v drugem četrtletju letošnjega leta predstavila zakonodajni predlog o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah ter predlog o tem, kako tako pridobljene prihodke uporabiti za financiranje proračuna EU.
