c S
Novela ZDT-1E s pogoji za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev 10.03.2021 15:29 Odbor za pravosodje je dal zeleno luč predlogu novele zakona o državnem tožilstvu, ki določa pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev in potrebno raven znanja angleščine. Pri slednjem gre po mnenju opozicije za nepotreben pogoj, ki ga bo vlada izkoristila, da ji ne bo treba dati soglasja k imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Slovenija je pravno podlago za imenovanje in delovanje evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, ki bodo v okviru Evropskega javnega tožilstva zadolženi za nadzor nad porabo evropskih sredstev, zagotovila z novelo zakona o državnem tožilstvu, sprejeto maja 2019. Ker je kolegij Evropskega javnega tožilstva lani jeseni sprejel pravila o pogojih za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev, prav tako delovni jezik, ki ga bodo uporabljali, so zdaj potrebni nekateri popravki zakona.

Predlog novele tako določa pogoje za zaposlitev evropskih delegiranih tožilcev in njihovo socialno varnost, ki bo taka, kot to določa slovenska zakonodaja. Natančneje določa tudi potrebno stopnjo znanja delovnega jezika, kar bo sicer angleščina. Pri tem tako za evropskega kot evropskega delegiranega tožilca zahteva raven C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira, kar pomeni raven, pri kateri zna oseba učinkovito in prilagodljivo uporabljati jezik za strokovne, učne in družabne namene ter se je sposobna jasno, strukturirano in podrobno izražati.

Predlog ureja tudi možnost nastopanja evropskega tožilca in evropskega delegiranega tožilca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pred vrhovnim sodiščem, in sicer bosta lahko nastopala po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi generalni državni tožilec, skupaj z vrhovnim državnim tožilcem.

Na današnji seji odbora je največ razprave vzpodbudil predlog o določitvi ravni angleščine, ki jo bodo morali znati tako evropski kot evropski delegirani tožilci, če bodo želeli biti imenovani na položaj. V opoziciji so ocenili, da je dodaten pogoj prestrog, hkrati pa namenjen temu, da vladi ne bo treba dati soglasja k imenovanju dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki jih na ta položaj predlaga ministrstvo za pravosodje.

Po oceni Tine Heferle (LMŠ) bo tako novela posegla v postopek, ki še teče, kar se ji zdi nedopustno. Tudi Dejan Židan (SD) ocenjuje, da gre za zakon "ad personam".

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej je zagotovil, da pogoj glede ravni znanja angleškega jezika ne bo vplival na imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki čakata na soglasje vlade, prav tako bo ministrstvo pri njunem imenovanju vztrajalo.

A so v koaliciji do tega skeptični. "Če mislite, da sprememba ne bo vplivala na postopke, ki so v teku, razmišljate naivno," je menila Nataša Sukič (Levica).

Predrag Baković (SD) se je vprašal, ali na mestu evropskih in evropskih delegiranih tožilcev potrebujemo dobrega tožilca ali strokovnjaka za angleški jezik.

Dušan Verbič (SMC) pa je spomnil, da bodo evropski delegirani tožilci nadzirali namensko porabo evropskih sredstev, zato je dobro znanje angleščine osnovni pogoj za njihovo delo.

Ljubljana, 10. marca (STA)
Foto: STA