Vlada z novelo stanovanjskega zakona cilja na krepitev fonda javnih najemnih stanovanj ter vzpostavitve vzdržnih pogojev za poslovanje stanovanjskih skladov. Fond javnih najemnih stanovanj se je v zadnjih letih krčil, je pojasnil Robert Rožac z ministrstva z okolje in prostor in kot vzrok za to navedel ohranjanje višine neprofitne najemnine na nespremenjeni ravni že 14 let.
Uskladitev višine neprofitne najemnine je izpostavil kot glavno predlagano spremembo zakona. Vrednost točke se bo postopno z obstoječe vrednosti 2,63 evra zvišala na novo vrednost 3,50 evra v treh letih. "Nato se bo vsako leto usklajevala z gibanjem cen življenjskih potrebščin," je povedal.
Ob tem predlog novele zakona prinaša tudi spremembe sistema subvencioniranja najemnine. S tem se bo zagotovilo, da zvišanje neprofitne najemnine ne bo prizadelo socialno ogroženih najemnikov neprofitnih stanovanj, je pojasnil Rožac.
Da bi spodbudili gradnjo, se bo z novelo zakona zvišalo dopustno zadolževanje stanovanjskih skladov, in sicer na do 50 odstotkov namenskega premoženja. Hkrati se bo republiškemu stanovanjskemu skladu omogočilo predkupno pravico pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji. Dušan Šiško (SNS) je ob tem menil, da novogradnje niso vedno rešitev, saj bi lahko stanovanja uredili tudi v zdaj praznih prostorih.
Rožac je predstavil še vzpostavitev javne najemniške službe, ki bo imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. "Lastnike bo razbremenila vseh poslov in tveganj, vezanih na oddajo stanovanj, dolgoročno pa jim bo zagotavljanja prejemanje rednih dohodkov," je napovedal.
Spremembe je napovedal tudi pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Z ločenimi računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej se bo prispevalo k varnejšemu in bolj transparentnemu vodenju sredstev rezervnih skladov, zvišala se bodo potrebna soglasja za izvedbo poslov v večstanovanjskih stavbah, predlagane so tudi rešitve v smeri nadzora etažnih lastnikov nad delovanjem upravnika.
Rožac se je zavzel, da bi DZ novelo zakona sprejel čim prej. Priznal je sicer, da bodo potrebne še nove spremembe zakona, ki bodo šle v smeri sistemske prenove stanovanjske zakonodaje.
Podobna stališča je slišal od predstavnikov opozicijskih poslanskih skupin. "Predlog novele zakona je pomanjkljiv in ne naslavlja nekaterih pomembnih vprašanj. Probleme stanovanjskih politik moramo reševati celovito in sistemsko," je opozoril Soniboj Knežak (SD). "Od vlade pričakujemo, da bo sprejela ukrepe, ki bodo tematiko naslovili celostno," pa je dejal Andrej Rajh (SAB).
Aljaž Kovačič (LMŠ) je ugotovil, da je podoben predlog pripravila že vlada Marjana Šarca, vendar med ukrepi, s katerimi bi povečali gradnjo javnih najemnih stanovanj, pogreša ustanavljanje stanovanjskih zadrug. Zadržani so tudi v Levici in njihov poslanec Luka Mesec je napovedal, da bodo v prvem branju vzdržani, v drugem pa bodo vložili dopolnila, s katerimi bodo pokušali sporne določbe popraviti.
Za bolj celovito ureditev področja najemniških razmerij in upravljanja večstanovanjskih stavb se je zavzel tudi Gregor Perič (SMC). Vseeno se predlog novele zakona zdi poslancem njegove stranke povsem primeren za nadaljnjo obravnavo. DZ bo o tem glasoval v petek in podporo so napovedali tudi v NSi, DeSUS ter SDS.
