Finančni ministri EU so na predlog komisije mehanizem aktivirali konec marca lani, torej kmalu po izbruhu pandemije. To maksimalno prožnost zagotavlja splošna odstopna klavzula pakta za stabilnost in rast, ki jo je mogoče uporabiti v primeru izrednih dogodkov, na katere država ne more vplivati. Unija je to klavzulo sprožila sploh prvič.
V paktu za stabilnost in rast so sicer opredeljena temeljna evropska proračunska pravila: da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in da javni dolg ne sme biti višji od 60 odstotkov BDP.
Evropska komisija je danes sprejela smernice za vodenje javnofinančne politike v naslednjem obdobju, ki naj bi ga zaznamovalo okrevanje po koronski krizi, podprto tudi z obsežnim finančnim svežnjem EU, predvsem s 750 milijard evrov vrednim skladom za okrevanje in odpornost.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali v komisiji, usklajen in konsistenten odgovor na koronsko krizo zahteva verodostojne javnofinančne politike, ki odgovarjajo na posledice pandemije in obenem podpirajo okrevanje, pri tem pa ne ogrožajo srednjeročne vzdržnosti javnih financ.
V Bruslju ocenjujejo, da bi javnofinančna politika morala ostati prožna in se prilagajati razvoju dogodkov. Opozarjajo tudi pred prehitrim umikom javnofinančne podpore gospodarstvu in prebivalstvu. Ko pa se bodo zdravstvena tveganja zmanjšala, pa bi se morala javnofinančna politika usmeriti v bolj ciljane in v nadaljnji razvoj usmerjene ukrepe, ki podpirajo okrevanje, upoštevajoč tudi učinke sklada za okrevanje.
Po mnenju komisije je treba za odločitev o podaljšanju prožnosti javnofinančnih pravil narediti celovito presojo razmer v gospodarstvu na podlagi kvantitativnih kriterijev. Kot ključnega so navedli primerjavo z ravnjo gospodarske dejavnosti ob koncu 2019, torej pred izbruhom pandemije. Prvi predhodni kazalniki po navedbah komisije nakazujejo, da bi bilo treba prožnost ohraniti še v 2022 in jo deaktivirati v 2023.
Po besedah izvršnega podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa je na vidiku upanje za gospodarstvo EU, a za zdaj ima pandemija še vedno negativne učinke za gospodarstvo in blaginjo ljudi.
"Da bi ta učinek ublažili in zagotovili trdno in vzdržno okrevanje, je naše jasno sporočilo, da je treba javnofinančno podporo ohraniti, dokler je treba. Po trenutnih pokazateljih bi morala splošna odstopna klavzula pakta za stabilnost in rast ostati aktivirana v 2022, njena dekativacija pa bi sledila v 2023," je dejal Dombrovskis in članice obenem pozval, naj v največji možni meri izkoristijo sklad za okrevanje.
Po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija je medtem jasno, da bo fiskalna podpora v 2022 še naprej potrebna. "Bolje je delovati v smeri, da se stori preveč kot premalo," je menil. Istočasno pa je ocenil, da bi se morale javnofinančne politike razlikovati glede na dinamiko okrevanja in fiskalne temelje posamezne članice.
Po danes sprejetih smernicah bo po napovedih sledil dialog med komisijo in Svetom EU, komisija pa bo končni predlog za finančne ministre EU pripravila po objavi spomladanske napovedi gospodarskih gibanj v prvi polovici maja.
