Pri slovenskih projektih gre na primer za razvoj integriranega sistema e-zdravja za oskrbo, ki bo osredotočena na ljudi, lajšanje uvajanja obnovljivih virov energije v električnem sektorju, izboljšanje pravosodnega sistema za mladoletnike in pogojev v zaporih, razvoj zmogljivosti za simuliranje gospodarskega in fiskalnega vpliva zelenih politik ter izboljšanje zmogljivosti slovenskega fiskalnega sveta.
Vsi odobreni projekti se bodo izvajali v okviru instrumenta za tehnično podporo, poznanega po angleški okrajšavi TSI, ki je ključen instrument komisije za podporo članicam pri reformah. Njihov skupni proračun za letos bo 102,6 milijona evrov, ki jih bodo namenili za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU. V Bruslju ob tem izpostavljajo, da instrument ne zagotavlja denarja, temveč ekspertizo.
Instrument za tehnično podporo je del večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in načrta za okrevanje Evrope. Nasledil je program za podporo strukturnim reformam, v okviru katerega je komisija od leta 2017 pomagala pripraviti več kot 1000 projektov tehnične podpore v vseh članicah, tudi 46 slovenskih, ki so se že končali ali še potekajo.
Slovenski projekti so se doslej nanašali na reforme na področjih trga dela, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, pravosodja, davkov, bančnih in kapitalskih trgov, inovacije, zelenega prehoda ter trajnostnega prometa. Poseben poudarek je bil na izboljšanju upravljanja državnih podjetij in javni upravi. Doslej so uspešno sklenili 21 slovenskih projektov.
Do tehnične podpore komisije so bile doslej upravičene zlasti reforme na področjih javne uprave, upravljanja, davčnih politik, poslovnega okolja, finančnega sektorja, trga dela, izobraževalnih sistemov, socialnih storitev, zdravstvenega varstva, zelenega prehoda in digitalnih storitev.
V komisiji ob tem izpostavljajo ključno vlogo javne uprave pri izvajanju reform in naložb ter s tem pri spodbujanju odpornosti in podpori okrevanju. "Potrebujemo učinkovite javne uprave," je poudarila evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.
Z 864 milijoni evrov za obdobje 2021-2027 lahko instrument za tehnično podporo članicam zagotavlja tudi tehnično podporo pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da bodo bolje opremljene za dostop do financiranja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Več kot 60 odstotkov predhodno izbranih projektov v okviru instrumenta za tehnično podporo za letos je povezanih z izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost, 30 odstotkov projektov se osredotoča na zeleni dogovor, 44 odstotkov pa na digitalni prehod, pojasnjujejo v Bruslju.
TSI namreč lahko v skladu z zakonodajo pomaga članicam pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ne glede na to, ali se reforme financirajo iz evropskega ali nacionalnega proračuna.
Zametki tega instrumenta, naslednika programa za podporo strukturnim reformam, sicer segajo v leto 2011, ko je unija ustanovila ad hoc projektno skupino v podporo Grčiji pri izvajanju strukturnih reform, opredeljenih v okviru programa pomoči za državo.
