V mehanizmu za okrevanje in odpornost je za 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 360 milijard evrov posojil. Slovenija bo lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.
Članice bodo lahko s temi sredstvi financirale ukrepe, izvedene od februarja lani do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Obroki bodo izplačani na podlagi izpolnjenih kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev, ki morajo biti zato vnaprej čim bolje opredeljeni in čim konkretnejši. Države članice v ta namen pripravljajo načrte za okrevanje in odpornost.
Stanje na trgu dela namerava vlada s pomočjo sredstev iz mehanizma med drugim izboljšati s podporo prožnejšim ureditvam dela, prilagoditvijo delovnih mest invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih prožnejšim oblikam dela ter hitrejšim vstopom mladih na trg dela. Politiki zelenega in digitalnega prehoda predlagana komponenta po navedbah vlade med drugim sledi z uvajanjem zelenih delovnih mest in digitalizacijo poslovnih procesov. Na tem področju se nadeja 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je razvidno iz gradiva, dostopnega prek portala EU skladi vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Na zdravstvenem področju vlada načrtuje reformo, ki bo med drugim optimizirala zdravstveno oskrbo v smislu krepitve primarnega zdravstvenega varstva s poudarkom na vlaganje v kompetence medicinskega osebja na primarni ravni, in nudenje pomoči nujno potrebnim tudi v težko dostopnih predelih Slovenije. Investirati želi tudi v kapacitete za učinkovito obravnavo nalezljivih bolezni, spremljanje nalezljivih bolezni in z njimi povezanim ukrepanjem za obvladovanje epidemij. Skupni stroški celotnega ukrepanja so ocenjeni na 400 milijonov evrov, pri čemer naj bi iz sklada za okrevanje in odpornost namenili 202 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe namerava vlada z dodatnimi evropskimi sredstvi financirati reformo dolgotrajne oskrbe, katere stroški so ocenjeni na 99 milijonov evrov. Pridobili naj bi jih v obliki nepovratnih sredstev. Med cilji reforme so vzpostavitev enotnih vstopnih točk v sistem dolgotrajne oskrbe, uvedba enotnega ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do oskrbe, ter nove storitve, ki v obstoječih ureditvah na domu niso dostopne. Vlada si prizadeva tudi za dostop do primerljivih pravic za primerljive potrebe, krepitev dostopa do integriranih oblik dolgotrajne oskrbe v skupnosti, celostno obravnavo in integracijo sistemov zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter integriran nadzor nad kakovostjo in varnostjo oskrbe.
Pri komponenti fiskalnega in finančnega sistema vlada med drugim napoveduje ukrepe na področju izboljšanja dostopa do alternativnih virov financiranja vključno z lastniškim financiranjem, izboljšanje učinkovitosti sistema javnih dajatev za ustvarjanje podpornega okolja za gospodarstvo ter integracijo regulativ s področja digitalnih financ v slovenski regulatorni okvir. Ocena stroškov pri tej komponenti ni navedena.
Podporno okolje za podjetja želi vlada izboljšati s spodbujanjem investicij s posebnim poudarkom na depriviligiranih območjih ter krepitvi verig vrednosti na področju oskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Načrtuje tudi uporabo povratnih sredstev oz. finančnih instrumentov v izvedbi prek Slovenske izvozne in razvojne banke, Slovenskega podjetniškega sklada in Ribniškega sklada. Za to področje naj bi Slovenija prejela 187,7 milijona evrov nepovratnih sredstev in 849,7 milijona evrov povratnih. Ob tem vlada izpostavlja tudi multiplikativne učinke ukrepov.
Na področju trajnostnega in zelenega prehoda reforme temeljijo na Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, in sicer na dveh krovnih ciljih do leta 2030. Prvi je dekarbonizacija oz. povečanje rabe obnovljivih virov energije, pri čemer je cilj doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov v končni rabi energije do leta 2030. Drugi cilj je učinkovita raba energije z izboljšanjem energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih. Za to področje si vlada obeta 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev in sto milijonov evrov povratnih. Del tega področja je tudi trajnostna mobilnost, kjer vlada napoveduje spodbujanje javnega potniškega prometa, uporabe alternativnih goriv v prometu in investicij v okolju prijazno prometno infrastrukturo, predvsem železniško. Predvidenih je 711,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 1,5 milijarde evrov povratnih.
Na področju digitalizacije vlada med drugim napoveduje vlaganja v digitalno transformacijo na področju trga dela in sociale, prostora in okolja, zdravstva, kmetijstva, prehrane in gozdarstva, kulture ter pravosodja. Pri tem računa na 344,5 milijona evrov nepovratnih sredstev in 205,8 milijona evrov povratnih.
Za spodbujanje znanja v družbi vlada med drugim načrtuje krepitev kompetenc s poudarkom na digitalnih, povečanje odzivnosti izobraževalnega sistema na potrebe gospodarstva, vzpostavitev kompetenčnega centra za državno upravo in krepitev neformalnega učenja. Napoveduje tudi krepitev vlaganj v raziskave in razvoj ter spodbujanje učinkovitega prenosa znanj in tehnologij v gospodarstvo. Obeta si 325,6 milijona evrov nepovratnih sredstev in 179,2 milijona evrov povratnih.
Na področju turizma in kulture vlada načrtuje preoblikovanje turizma za doseganje razvojnega preboja ter investicije v infrastrukturo na področju kulture in kulturne dediščine s poudarkom na obnovi in ohranjanju kulturnih spomenikov. Ključno bo zmanjšanje ekonomskih in družbenih učinkov krize, saj je turizem med najbolj prizadetimi gospodarskimi dejavnostmi zaradi pandemije covida-19. Za to področje naj bi Slovenija iz mehanizma prejela 140 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 200 milijonov evrov povratnih.
37 odstotkov sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje morajo države nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petino pa za ukrepe, ki prispevajo k izpolnjevanju digitalnih ciljev. Upoštevati je treba tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju.
Na posvetu o pripravi končne različice načrta za okrevanje se je zvečer premier Janez Janša sestal z vladno svetovalno skupino, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Reforme so pogoj za uspešno izvedbo načrta in odobritev Evropske komisije, je Janša zapisal na Twitterju.
Ko država komisiji pošlje končni nacionalni načrt, ima ta namreč dva meseca časa, da ga oceni. Nato ga v mesecu dni potrdi Svet EU s kvalificirano večino. Ko je načrt odobren, lahko država prosi za do 13 odstotkov predfinanciranja. Pričakuje se, da bodo prvi načrti potrjeni spomladi.
Vsebina slovenskega osnutka doslej ni bila na vpogled, saj je imel osnutek oznako interno. Zaradi tega so bili do vlade med drugim kritični v delu opozicije, kjer so zaradi tega zahtevali tudi sklic izredne seje DZ. Danes so o tej temi tako razpravljali člani odbora DZ za zadeve EU.
Minister za razvoj in EU kohezijsko politiko Zvone Černač kritike ves čas zavrača. Poudarja, da so v pripravo načrta vključili širok nabor deležnikov od gospodarskih združenj do socialnih partnerjev.
