c S
Delo sodstva lani opazno okrnjeno zaradi epidemije 17.02.2021 13:17 Ljubljana, 17. februarja (STA) - Epidemija novega koronavirusa je zaznamovala tudi delo sodišč. A čeprav se je uspešnost dela sodišč v primerjavi preteklimi leti poslabšala, so sodišča s "povečano storilnostjo" v poletnih mesecih uspela zmanjšati zaostanke, je v današnjem nagovoru ob odprtju sodnega leta izpostavil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

Vrhovno sodišče vsako leto ob svečanem odprtju sodnega leta organizira prireditev, na kateri predstavijo statistiko dela sodišč za minulo leto ter prioritete novega leta. A so se letos prilagodili spremenjenim razmeram, povezanim z epidemijo novega koronavirusa. Florjančič v pisnem nagovoru, ki so ga tako namesto prireditve danes objavili na vrhovnem sodišču, izpostavlja približno 13-odstotni padec števila rešenih zadev na sodiščih v minulem letu.

V lanskem spomladanskem ter v jesensko-zimskem valu epidemije so sodišča hitro prešla na zelo omejeno poslovanje, sodni postopki so tekli le v nujnih zadevah, tudi vsi roki so bili zamrznjeni. Florjančič je danes ocenil, da je bila usmeritev sodstva, da se spremlja stanje okuženosti v državi, ukrepe vlade in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter temu ustrezno prilagaja ukrepe, primerna. Izpostavil je, da so predsedniki posameznih sodišč z ustrezno organizacijo dela na sodiščih in s skrbjo za dosledno izvajanje ukrepov dosegli, da sodišča niso postala žarišča okužb z novim koronavirusom.

Lani so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje čez 745.000 zadev, rešila so jih 738.000. Število nerešenih zadev se je povečalo za 7,6 odstotka v primerjavi z letom 2019, medtem ko se je v zadnjih petih letih (glede na stanje konec 2015) znižalo za 38 odstotkov. V reševanje so sodišča prejela nekaj več kot 114.000 pomembnejših zadev, kar je šest odstotkov manj kot v 2019 in 20 odstotkov manj kot pred petimi leti. Konec leta je bilo nerešenih še 85.000 pomembnejših zadev oziroma 7,5 odstotka več kot ob koncu leta 2019 oz. štiri odstotke manj kot ob koncu leta 2015.

Kljub temu na vrhovnem sodišču ocenjujejo, da sodni zaostanki niso več sistemski problem. Napovedujejo pa "temeljito analizo vzrokov za podaljševanje časa reševanja posameznih vrst zadev".

Florjančič kot pozitiven ocenjuje podatek, da je povprečni čas rešitve zadev ostal na podobni ravni kot v letu 2019. "Ne glede na to, da so sodišča v poletnih mesecih rešila opazno več zadev kot v primerljivih mesecih leta 2019, pa bodo slabši rezultati poslovanja v vsakem primeru vplivali na delo sodstva v prihodnjih letih, v določeni meri bodo tudi zameglili uspešnost poslovanja sodišč v preteklih obdobjih, ko smo leto za letom uspeli zniževati število nerešenih zadev," je ocenil predsednik vrhovnega sodišča.

Sodišča so lani, po spomladanskem valu epidemije in popolni ustavitvi javnega življenja, v nasprotju z običajnim redom delala ves julij, ko se običajno delo že ustavi zaradi sodnih počitnic. Junija so sodišča rešila 40 odstotkov, julija 23 odstotkov in avgusta 16 odstotkov več zadev kot v istih obdobjih leta prej.

Predsednik vrhovnega sodišča je sicer izpostavil tudi dobro plat epidemije - sodstvo se je v manj kot letu dni "moderniziralo" oz. bistveno povečalo elektronsko poslovanje. Po oceni Florjančiča se je prav na ta način sodstvo izognilo še hujšim posledicam zaradi nastalih razmer.

Letos pa se bo slovensko sodstvo moralo osredotočiti na odpravljanje posledic epidemije, torej na povečano število nerešenih zadev. Posebno pozornost bodo morala sodišča nameniti področju upravnih sporov, še naprej kazenskim zadevam, pa tudi nadaljevanju elektronizacije poslovanja sodišč, napoveduje Florjančič.

Med izzivi za slovensko sodstvo v prihodnosti vidi še dvig zaupanja splošne javnosti. To področje se je po njegovih besedah sicer v zadnjem času nekoliko izboljšalo, a vseeno sodstvu predstavlja nadaljnji izziv.

Ob tem je Florjančič opomnil na potrebo po spremembi zakonodaje, od sodniške zakonodaje ter spremembe na področju upravnih sporov. Spomnil je še na vprašanje ureditve položaja sodnikov ter plačnih razmerij ter na nujnost ureditve prostorskih težav sodišč v Ljubljani.

Vrhovno sodišče pa od NIJZ in ministrstva za zdravje pričakuje tudi uvrstitev sodnikov in sodnega osebja med zaposlene v kritični infrastrukturi. Menijo namreč, da bi morali tudi ti biti deležni prioritetnega cepljenja, pa tudi varstva otrok sodnikov in sodnega osebja v vrtcih in osnovnih šolah v obdobju, ko ti ne bodo odprti za vse otroke. To je po prepričanju vrhovnega sodišča ključno za zagotavljanje zdravega in varnega izvajanja sodne oblasti.