Predlog sta v parlamentarno proceduro vložila poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Kot je danes povedal Žiža, imajo pripadniki narodnih skupnosti že od leta 1992 velike težave pri uveljavljanju pasivne in aktivne volilne pravice.
Veljavni sistem borda je namreč zapleten. Pripadniki narodnih skupnosti svoje predstavnike volijo tako, da na glasovnici označijo prednostni vrstni red s številkami od 1 naprej, kandidatu pa se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Točke se nato seštevajo, izvoljen pa je kandidat z največ točkami.
Po večinskem volilnem sistemu, ki ga prinaša novela, bo volivec glasoval samo za enega kandidata, zmagal pa bo tisti, ki bi zbral največje število glasov.
"Kar se tiče zdajšnjega volilnega sistema za volitve predstavnikov narodnih skupnosti je bil do zdaj tak, da je bil v teoriji zelo v redu, v praksi pa težko razumljiv in je ljudi večkrat tudi zavedel. Zaradi tega je seveda jasno, da je treba slediti rešitvam, ki so ljudem preproste in razumljive, ker le take omogočajo tudi dejansko demokratično odločanje," je kot razlog, zakaj novelo podpirajo, navedel Branko Grims (SDS).
Podobno so v razpravi pred glasovanjem ocenjevali v preostalih poslanskih skupinah.
"Trenutni sistem, po katerem tečejo volitve poslancev narodnih skupnosti, je za volivca zapleten, enokrožni večinski sistem, ko volivec glasuje zgolj za enega kandidata, je tako boljša, predvsem pa preprostejša rešitev," je menil Rudi Medved (LMŠ). Tudi Andrej Rajh (SAB) je ocenil, da bo večinski volilni sistem za volitve poslancev manjšin za volivce bolj razumljiv. Olajšano bo tudi ugotavljanje rezultatov volitev.
"Zadevo je treba urediti tako, da glasovanje za volivca ne bo zapleteno, ne bo povzročalo preveč neveljavnih glasovnic in bo omogočalo hitro ugotavljanje volilnih izidov," je dejal Robert Polnar (DeSUS). Novela to po njegovi oceni omogoča.
V SNS novelo po besedah Dušana Šiška podpirajo, ker "stremi k enostavnemu, učinkovitemu in demokratičnemu načinu".
Novela prinaša tudi dvig zahtevanega števila podpisov za kandidaturo, in sicer zahteva podpise 1,5 odstotka števila volilnih upravičencev, ki so imeli pravico glasovati na prejšnjih volitvah. Do zdaj je bilo za vložitev kandidature potrebnih 30 podpisov.
Takšna z odstotki določena ureditev je po oceni Predraga Bakovića (SD) ustreznejša, predvsem zaradi bistveno različnega števila volivcev italijanske na eni in madžarske na drugi strani.
Novela pa prinaša tudi nekatere druge rešitve, ki niso povezane z volitvami poslancev manjšin. Med drugim določa, da lahko volivci, ki jim je nepredvidljivo vzeta prostost tik pred volitvami ali so sprejeti v bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod, glasuje po pošti, če pet dni pred glasovanjem to sporočijo okrajni volilni komisiji. Omogočila bo tudi povezljivost sistema državne volilne komisije z evidenco volilne pravice, ki jo vodi ministrstvo za notranje zadeve. Tako bo omogočeno avtomatično preverjanje kandidatov za volitve v državni zbor, pa tudi kandidatov za člane volilnih odborov.
V NSi po besedah Blaža Pavlina posebej pozdravljajo rešitve, ki pripomorejo k večji digitalizaciji procesa volilnih opravil. Ob tem je opozoril, da lahko v prihodnosti verjetno računajo tudi na digitalno vlaganje tako kandidatur za kandidate na volitvah kot tudi za člane volilnih odborov.
Gregor Perič (SMC) je glede možnosti udeležbe na volitvah oseb, ki jim je bilo zaradi nepredvidljivih dogodkov to onemogočeno, povedal, da je na to težavo v svojih poročilih redno opozarjal varuh človekovih pravic. Zato se mu zdi dobro, da so z novelo to zdaj uredili.
Podporo noveli so odrekli le v Levici, kjer so opozorili, da v obeh narodnih skupnostih ni enotnega mnenja o predlagani rešitvi glede volitev poslancev manjšin. Predvsem jih po besedah Mateja T. Vatovca moti, da rešitev pomeni utrjevanje moči že izvoljenih funkcionarjev in omejevanje konkurence.
