Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na voljo dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.
Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine. Takšen predlog je DZ s 45 glasovi za in 28 proti tudi sprejel. Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot "minimalni politični kompromis" podprli.
Zakonu pa so podporo odrekli poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB in SNS, ki so bodisi glasovali proti bodisi so se vzdržali. Opozarjali so, da zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.
Kljub temu je predsednik Pahor potrditev sprememb označil kot uspeh celotne politike. Pahor, ki je bil pobudnik prizadevanj za izpolnitev ustavne odločbe o volilni zakonodaji, je ocenil, da odločitev DZ prinaša olajšanje, "saj bo poslej veliko lažje sprejemati odločitve, vezane na izvedbo volitev". Če spremembe ne bi bile sprejete, bi namreč nad volitvami visel sum neustavnosti", zato gre za velik korak, je navedel.
Zadovoljen je tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, saj so po njegovih besedah "po dveh letih stopicanja na mestu in neuspelih poskusov danes prišli do rešitve". Prepričan je, da bi ustavno sodišče sprejetim spremembam pritrdilo, v nasprotnem primeru pa bi od sodnikov pričakoval bolj natančna navodila o tem, kaj smatrajo kot neustavno.
Sprejeta novela sicer okraje spreminja tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev. Spreminjajo se območja 15 volilnih okrajev v petih volilnih enotah. Največ sprememb se obeta v volilni enoti Novo mesto, v dveh primerih pa se bosta volilna okraja preselila v drugo volilno enoto.
Poleg spremembe okrajev je DZ sprejel tudi novelo zakona o volitvah v DZ, s katero sta poslanca manjšin predlagala poenostavitev sistema volitev predstavnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. Po novem bo t. i. sistem borda, ki je po splošni oceni zastarel in volivcem nerazumljiv, zamenjal enokrožni večinski volilni sistem. Zakon je naletel na široko poslansko podporo, saj je zanj glasovalo 80 poslancev, devet pa jih je bilo proti.
Ljubljana, 16. februarja (STA)
Foto: STA
