Predsednik Evropskega sveta je imenovan za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Položaj sedaj zaseda Belgijec Charles Michel. Visoki zunanjepolitični predstavnik je tudi podpredsednik Evropske komisije in ima tako kot celotna komisarska ekipa petletni mandat. V tej vlogi je sedaj Španec Josep Borrell.
Z uvedbo teh položajev je želela unija zagotoviti kontinuiteto delovanja in se odzvati na frustracije partnerjev po svetu zaradi kompleksnosti njenega ustroja. Znana je anekdota, kako se je nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger spraševal, katero številko naj pokliče, da bo izvedel stališče Evrope.
Nova položaja močno vplivata na rotirajoče predsedstvo. V prvi polovici leta 2008 je zasedanja voditeljev članic unije vodil tedanji slovenski premier Janez Janša, ki je poleg drugih vodilnih predstavnikov institucij unije sodeloval tudi na vrhovih EU s tretjimi državami.
Sedaj zasedanja voditeljev vodi Michel, ki se udeležuje tudi vrhov s tretjimi državami. Voditelj predsedujoče države je poleg predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije navzoč le na novinarski konferenci po zadnjem rednem vrhu EU v času šestmesečnega predsedovanja, ko predstavi dosežke predsedstva.
Voditelj države, ki za pol leta predseduje Svetu EU, ima sicer v tem času kot predsedujoči Svetu EU še vedno vidnejšo vlogo kot sicer. Veliko je odvisno tudi od spretnosti in ambicij posameznega voditelja ter teže njegove države v uniji.
Na začetku predsedovanja ekipa Evropske komisije obišče vlado predsedujoče države. Ta delovni sestanek, ki je tradicionalen uvod v predsedovanje, vključuje tudi srečanje voditeljev predsedujoče države in komisije, po katerem imata skupaj novinarsko konferenco.
Poleg tega voditelj predsedujoče države ob začetku predsedovanja predstavi prioritete na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na koncu predsedovanja pa evropskim poslancem poroča o dosežkih predsedstva.
Sodeluje pa lahko tudi na raznih sestankih na najvišji ravni, na primer nemška kanclerka Angela Merkel je bila v času nemškega predsedovanja redna udeleženka sestankov voditeljev osrednjih institucij o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji.
Pomembno in vidno vlogo ima voditelj predsedujoče države tudi, če v svoji državi gosti vrh EU ali vrh EU s tretjimi državami. Portugalska na primer načrtuje maja v Portu socialni vrh, vrh EU in vrh EU z Indijo.
Slovenski premier naj bi sodelovali tudi v triumviratu voditeljev Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU, ki naj bi skupaj vodili konferenco o prihodnosti Evrope, če bodo institucije do takrat dosegle dogovor o tem.
Uvedba stalnega visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije pa v praksi pomeni, da vsa zasedanja zunanjih ministrov EU sedaj vodi Borrell, medtem ko jih je v prvi polovici leta 2008 vodil tedanji vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Zunanji minister predsedujoče države načeloma lahko vodi zasedanja Sveta EU za splošne zadeve, v okviru katerega članice zastopajo ministri ali državni sekretarji za evropske zadeve, v nekaterih primerih pa tudi zunanji ministri.
A tako Nemčija kot Portugalska, ki skupaj s Slovenijo sodelujeta v predsedujočem triu, sta vodenje zasedanj ministrov EU za evropske zadeve oziroma Sveta EU za splošne zadeve prepustili državnima sekretarjema za evropske zadeve. Slovenijo sedaj na zasedanjih Sveta EU za splošne zadeve zastopa državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan.
Razen zasedanj zunanjih ministrov bodo sicer vsa zasedanja v preostalih devetih sestavah Sveta EU tako kot v času prvega slovenskega predsedovanja vodili slovenski ministri oziroma državni sekretarji.
Covid-19 je še ena bistvena sprememba. Ukrepi za zajezitev virusa so skoraj vse dogajanje preselili na splet in s tem močno omejili manevrski prostor predsedujoče države. Že od začetka pandemije se vrstijo opozorila z vseh strani, da je učinkovitost virtualnih zasedanj občutno slabša od pravih srečanj.
Slovenija bo po Hrvaški, Nemčiji in Portugalski četrta članica, ki bo predsedovala s covidom. Kako bo pandemija vplivala na slovensko predsedovanje, je v tem trenutku prezgodaj napovedovati. Dejstvo je, da je načrtovanje predsedovanja zaradi pandemične negotovosti nehvaležna naloga.
Razlika med prvim in drugim slovenskim predsedovanjem je tudi v tem, da je bila leta 2008 Slovenija sploh prva novinka, ki je predsedovala Svetu EU, kar je nedvomno vplivalo na odnos zunanjih opazovalcev do njenega predsedovanja. Zdaj bo predsedovala kot 17-letna članica unije, tako da so s tega vidika pričakovanja večja.
Po drugi strani pa novosti, ki jih je uvedla lizbonska pogodba, še otežujejo prizadevanja članic, zlasti manjših, da bi med predsedovanjem pustile svoj pečat. To je bilo sicer že pred tem težko zaradi kratkosti predsedovanja in zaradi pričakovanja, da predsedstvo deluje kot pošten posrednik in zastopa skupen interes EU. Z lizbonsko pogodbo pa je predsedstvo še bolj posrednik in še manj suveren igralec.
Bruselj, 14. februarja (STA)
