Do 7. februarja so v Sloveniji s prvim odmerkom cepili blizu 55.000 ljudi oziroma 2,6 odstotka prebivalcev, z drugim odmerkom pa skoraj 43.000 ljudi, kar predstavlja dva odstotka slovenskega prebivalstva. Doslej so razdelili okoli 108.000 odmerkov cepiva, v februarju pa je predvidena dobava še dodatnih 136.100 odmerkov.
Kot je na Twitterju zapisal premier Janez Janša, bodo v Sloveniji za cepljenje proti covidu-19 uporabili vsa cepiva, ki bodo kot učinkovita in varna odobrena s strani Evropske agencije za zdravila, kar vključuje tudi odobritev nacionalnega regulatorja. "Tudi ruska, indijska in kitajska," je dodal premier.
Ta teden so poleg cepiv družb Pfizer in BioNTech ter Moderne začeli razdeljevati tudi cepivo AstraZenece. Zaenkrat velja priporočilo, da za starejše od 80 let uporabljajo mRNK cepiva, torej ti od družb Pfizer in BioNTech ter Moderne, za vse ostale pa tudi cepivo AstraZenece. Slednje še posebej priporočajo za cepljenje nepokretnih ali slabo pokretnih oseb na domu, saj je to cepivo za razliko od mRNK cepiv stabilnejše in enostavnejše za transport.
Ko bodo cepljeni vsi starejši od 80 let, pridejo na vrsto starejši od 75 let, nato starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost.
Cepivo AstraZenece je po besedah Grgič Vitkove priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, saj je glede njegovega učinkovanja pri starejših še premalo podatkov. Presledek med prvim in drugim odmerkom naj bi bil devet do 12 tednov, kar pomeni, da je daljši kot pri mRNK cepivih.
Cepivo AstraZenece naj bi zaenkrat uporabljali za zdravstvene delavce, ki doslej še niso bili cepljeni, za institucionalizirane osebe, ki doslej še niso bile cepljene, za zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami in posebej ranljive kronične bolnike do 65 let.
Zatem pridejo na vrsto ostali kronični bolniki in za njimi nujne službe. Kdaj bi lahko prišla na vrsto za cepljenje zdrava odrasla populacija, po besedah Grgič Vitkove še ni mogoče reči. "Ne vemo, kakšno bo zanimanje in kakšne bodo dobave," je dejala.
Do konca februarja bodo po trenutnih ocenah uspeli cepiti starejše od 80 let, ranljivejši kronični bolniki bi lahko prišli na vrsto aprila. Prednostne skupine bodo sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva. "Naše mnenje je, da bi morali biti prednostno cepljeni učitelji oziroma zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja. Za ostale nujne službe pa bomo prosili za odločitev vlado oziroma druge resorje, kaj je tisto, kar ocenjujejo, da je najbolj pomembno za delovanje države," je dejala na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19.
Pri vseh vrstah cepiva doslej še ni znano, ali preprečujejo tudi prenos okužbe. "Strokovno priporočilo je, da ko je enkrat oseba zaščitena, torej en teden po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Pfizerja in BioNTecha, dva tedna po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Moderne in tri tedne po cepljenju s prvim odmerkom cepiva AstraZenece, se naslednje tri mesece ni treba testirati. Zaenkrat se to upošteva le za zdravstvene delavce, a bo treba doreči tudi za druge," je dejala.
Do začetka tega tedna je bilo v register NIJZ prijavljenih več kot tisoč primerov neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19. Večina, 1064 primerov se nanaša na cepivo Pfizerja in BioNTecha, s katerim je bilo opravljenih okoli 96.000 cepljenj. Pet primerov se je nanašalo na cepivo Moderne, s katerim so opravili šele nekaj več kot 8000 cepljenj. Večinoma gre za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, glavobole in omotico.
Resnejših neželenih učinkov so do konca januarja zabeležili sedem. "To sta bili dve smrti in pet takih neželenih učinkov, kjer je bilo potrebno hospitalno zdravljenje," je pojasnila Grgič Vitkova. Po njenih besedah je delež resnih neželenih učinkov med vsemi prijavljenimi pri cepljenju proti covidu-19 manjši kot pri ostalih cepljenjih.
Virus se izloča z blatom in tako prehaja v kanalizacijo in čistilne naprave. Te vzorce že več mesecev v okviru pilotnega projekta spremljajo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, in sicer na več čistilnih napravah po državi, zajetih je okoli 600.000 prebivalcev.
Po dosedanjih ugotovitvah količina novega koronavirusa v odpadnih vodah ustreza številu aktivno pozitivnih prebivalcev, ugotovljenih na testiranjih. Zadnje povečanje virusa so zaznali v januarju, že nekaj časa pa je vidno upadanje količine virusa, je povedala direktorica inštituta Maja Ravnikar.
"S sledenjem odpadnim vodam spremljamo celotno populacijo, torej tudi tiste, ki se niso testirali. To zaznavanje je zelo hitro, včasih celo nekaj dni preden vidimo porast v številu okuženih ljudi," je dejala.
Spremljajo lahko tudi mutacije virusa. Do sredine januarja niso zaznali prisotnosti južnoafriškega in brazilskega seva, so pa našli nekaj povezanih z angleško različico, a v zelo majhnih količinah.
