Z zakonom vlada zasleduje pet ciljev, in sicer usklajuje slovenski pravni red z evropskim, dopolnjuje omejitve ustanavljanja družb subjektom z nepoštenimi poslovnimi nameni in omejitve ustanavljanja širi tudi na tuje fizične in pravne osebe. Izboljšuje korporativno upravljanje v družbah, nadzornim organom omogoča lažji in učinkovitejši nadzor nad poslovanjem gospodarskih družb in odpravlja nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti zdaj veljavnega zakona, je v parlamentu danes dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc.
Na podlagi evropske direktive se krepi pravica delniške družbe, da izve, kdo so njeni delničarji, določajo se tudi ukrepi za spodbujanje bolj aktivne vloge delničarjev pri upravljanju. Z zahtevami za večjo preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje želi vlada doseči, da bi institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja tesneje sodelovali z družbami, v katere vlagajo, končni vlagatelji pa bolje optimizirati odločitve glede svojih naložb, je pojasnil Zajc.
Za člane organov vodenja in nadzora ter izvršne direktorje javnih delniških družb zakon določa obvezno oblikovanje politike prejemnikov ter poročila o prejemkih. Na novo se celovito ureja tudi področje poslovanja s povezanimi strankami, za sklenitev bistvenega posla s povezano stranko bo v javnih delniških družbah treba obvezno pridobiti soglasje nadzornega sveta ali upravnega odbora.
V prihodnje bodo tudi tuje pravne in fizične osebe tudi podvržene enakemu preverjanju obstoja omejitev ustanavljanja in prenosu poslovnih deležev kot domače. Z opredelitvijo poslovnega naslova družbe ter obveznosti opisa poslovnega in elektronskega naslova družbe v register naj bi izboljšali nadzor nad poslovanjem družb in delovanjem odgovornih oseb.
Novela zakona tudi določa ukrepe za večjo profesionalizacijo, strokovnost in neodvisnost notranje revizije. Z dodatnimi razkritji v zvezi z razmerjema spolov v organih vodenja in nadzora pa želi vlada prispevati k napredku Slovenije v prizadevanjih za zmanjšanje razkoraka manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora najpomembnejših družb. Omogoča tudi lažje sporazumevanje poslovodstva s tujimi delavci in ukinja obveznost podjetnika, da objavi namero o prenehanju poslovanja ali namero o prenosu podjetja.
Podporo zakonu so v današnji razpravi izrekli v SDS, NSi ter SMC. "Menimo, da so navedene spremembe koristne, saj bodo pomembno vplivale na izboljšanje obveščenosti delničarjev in tako pripomogli k boljšemu korporativnemu upravljanju družb. Prepričani smo, da bo večja preglednost pri določanju prejemkov poslovnih oseb odprla boljše delovne odnose in prispevala k zmanjšanju tveganja in stroškov v zvezi s spori na delu," je navedel Branislav Rajić (SMC).
Zakonu so podporo izrekli tudi v SAB ter DeSUS. V imenu slednje je sicer Robert Polnar novelo označil za "dobrodošel popravek nepopravljivega". "Nove omejitve ustanavljanja podjetij ne bodo nadomestile slabega kapitalizma z dobrim, spremeniti se moram njegovo jedro, javna odgovornost za zasebni interes," je dejal. "V SNS pozdravljamo spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, saj bodo na nek način vsaj malo omilile nekontrolirani kapitalizem, še posebej tisti, ki prihaja k nam iz tujine," je dejal Jani Ivanuša iz omenjene stranke.
Proti pa so se izrekli v LMŠ, saj novela, kot je dejal Edvard Paulič, vsebuje tudi nesprejemljive spremembe. "Sprašujemo se o primernosti prepovedi ustanavljanja podjetja za posameznika, ki v času epidemije ne bo spoštoval vladnih odredb," je izpostavil. Novela namreč določa, da bo lahko nekomu, ki bo denimo storil kaznivo dejanja prenašanja nalezljive bolezni v času razglašene epidemije, kar je lahko tudi posledica zbiranja ljudi na javnem kraju, prepovedano sodelovanje v slovenskem gospodarskem prostoru.
Nasprotovanje so izrekli tudi v SD, tudi zaradi določila, ki vsem javnim podjetjem nalaga obveznost oblikovanja revizijskih komisij. To bo zlasti lokalnim podjetjem zvišalo stroške poslovanja, je menila Meira Hot.
Primož Siter je v imenu Levice ocenil, da je novela zakona o gospodarskih družbah "le še en dokaz o degradaciji ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek". To ministrstvu "je reducirano na točko za lobistične stike s privatniki in za prepisovanje evropskih pravnih aktov, predvsem pa za deljenje subvencij zasebnemu kapitalu", je bil kritičen.
Ljubljana, 27. januarja (STA)
Foto: STA
