c S

Pri pripravi načrta za okrevanje drugi krog usklajevanj z Brusljem

24.01.2021 12:34 Ljubljana, 24. januarja (STA) - Pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje, ki bo podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov, predvidenih za Slovenijo v instrumentu za okrevanje EU po koronski krizi, in ga bo vlada potrdila po sprejemu zakonodajne podlage na ravni EU, poteka drugi krog delovnih usklajevanj z Evropsko komisijo. Do potrditve na vladi je dokument interne narave.

Vlada se je priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost lotila lani poleti, takoj po julijskem dogovoru voditeljev EU o 1824 milijard evrov vrednem proračunskem svežnju za okrevanje, ki ga poleg 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, katerega glavni del je skoraj 673 milijard evrov vreden instrument za okrevanje, sestavlja tudi prihodnji večletni proračun EU v višini 1074 milijard evrov.

Za koriščenje sredstev iz instrumenta za okrevanje mora namreč Slovenija tako kot ostale članice pripraviti nacionalni načrt, ki bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.

Konec avgusta je vlada obravnavala izhodišča za pripravo načrta, njegov osnutek pa je potrdila v začetku oktobra. Slovenija ga je nato posredovala Evropski komisiji v predhodno neformalno usklajevanje.

Decembra se je vlada odločila, da bo načrt potrjevala po sprejemu evropske uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki vzpostavlja instrument za okrevanje in opredeljuje ukrepe, predvidene za financiranje, časovni okvir uporabe denarja in alokacije v različnih programih. Sprejem uredbe je predviden februarja.

Kot je ta teden na spletnem strokovnem posvetu o trendih trajnostnega financiranja v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Centra energetsko učinkovitih rešitev povedala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs, je časovnica priprave izjemno intenzivna. Vanjo je po njenih besedah vključenih tudi veliko deležnikov.

Novembra in decembra je ves čas potekalo usklajevanje na tehnični ravni z Evropsko komisijo. Na omenjeni vladni službi, ki koordinira sprejem načrta, so organizirali tudi posvetovanja z več kot 2000 deležniki, od tega z več kot 1300 podjetji, 12 razvojnimi regijami, nevladnimi organizacijami in tudi s socialnimi partnerji.

Do začetka februarja po besedah državne sekretarke poteka drugi krog sestankov z Evropsko komisijo po posameznih področjih, saj želijo na vladni strani do sprejema evropske uredbe dokument s komisijo uskladiti na delovni ravni.

Načrt za zdaj na podlagi odločitve vlade nosi dokument oznako interno in je moč vanj pogledati ob podpisu izjave o nerazkrivanju podatkov. Po njegovi potrditvi na vladi pa bo celotno besedilo po napovedih tudi javno objavljeno.

Slovenija bo takrat načrt posredovala Evropski komisiji v dokončno potrditev. Komisija bo imela za to štiri mesece časa, sledila bo še obravnava na ravni članic unije, torej v Svetu EU, ki bo imel tudi zadnjo besedo.

Kirbiš Rojsova je ta teden povedala, da bo upravičenost priglašenih stroškov za financiranje projektov in naložb po načrtu začela teči s 1. februarjem, izplačila državam pa se bodo izvajala po tranšah. Minister za finance Andrej Šircelj je ta teden izrazil pričakovanje, da bodo prva sredstva za okrevanje začela teči pred koncem prvega polletja.

Različica dokumenta, s katero se je vlada seznanila decembra, ima več sto strani in po pojasnilih državne sekretarke že vsebuje natančne mejnike, cilje, naložbe in predvidene stroške zanje.

Skladno s smernicami Evropske komisije morajo nacionalni načrti podpirati dolgoročne reforme in strateške naložbe, predvsem tiste v zeleni prehod in digitalizacijo, ki bodo imele trajni učinek na produktivnost in odpornost gospodarstva. Predvidene naložbe in ukrepi iz načrta morajo zagotavljati tudi odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, kar je tudi eno glavnih priporočil Sloveniji v okviru t. i. evropskega semestra, ter blažiti socialno-ekonomske posledice epidemije covida-19.

Načrt po javno dostopnih informacijah predvideva devet razvojnih področij oziroma prioritet, ki podpirajo ključne cilje. To so trg dela, zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajna oskrba, finančni in fiskalni sistem, podporno okolje za podjetja, trajnostni in zeleni prehod, digitalna Slovenija, izobraževanje - na znanju temelječa družba ter turizem in kultura.

Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta do konca leta 2026 lahko koristila do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Največ, okoli 2,2 milijarde evrov je v načrtu predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli milijardo evrov je predvidenih za krepitev podpornega okolja za podjetja, po okoli pol milijarde za digitalno Slovenijo in projekte na področju izobraževanja in krepitve veščin, okoli 300 milijonov za izboljšanje zdravstvenega sistema in socialnega varstva ter dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov pa za turizem in kulturo.

Kirbiš Rojsova zagotavlja, da Slovenija upošteva priporočila in smernice Evropske komisije in natančno proučuje ter odgovarja na predloge in pripombe komisije. Pri pripravi je uporabila tudi priporočila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter nacionalne strateške dokumente.

V načrt bodo predvidoma vključeni tudi ključni strateški državni projekti, katerih osnovni seznam je vlada potrdila lani poleti, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma prek drugih ukrepov.

V medijih so se sicer po sprejemu osnutka dokumenta pojavile informacije o kritikah iz Bruslja na račun vsebine slovenskega nacionalnega načrta, a v komisiji so takrat zapisali le, da je za celovito oceno osnutka prezgodaj in da se veselijo nadaljnjega dialoga s slovenskimi oblastmi. Pojavljajo se tudi kritike, da načrt predvideva nekatere naložbe in projekte, ki ne sodijo v okvir smernic za krepitev okrevanja in odpornosti evropskega gospodarstva in bolj sodijo na druga področja, kot je npr. kohezijska politika.

Med tovrstnimi naložbami so recimo naložbe v cestno infrastrukturo, kot je gradnja tretje razvojne osi, ali ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika. Kirbiš Rojsova meni, da bi investicijo v tretjo razvojno os lahko uspešno argumentirali z vplivom na skladen regionalni razvoj, medtem ko bo trši oreh prepričevanje komisije o ustreznosti vključitve investicije v ustanovitev letalskega prevoznika.