Kot danes poročajo mediji, gre za primer osebe S.S., ki je na različnih upravnih enotah pridobil ponarejene osebne dokumente. Junija 2017 je na slovenjebistriški upravni enoti zahteval izdajo nove osebne izkaznice, češ da staro pogreša, pri čemer je ob svoji fotografiji dal podatke tretje osebe.
Upravna enota mu je osebno izkaznico izdala, čeprav se je njegova fotografija razlikovala od tiste iz centralnega registra prebivalstva, drugačen pa naj bi bil tudi njegov podpis.
S.S. si je na podlagi tako ponarejenega dokumenta pri kreditodajalcu J. K. avgusta 2017 izposodil 15.500 evrov, vrnil pa jih je le 250. Zato se je J. K. odločil, da toži Republiko Slovenijo, ki je osebno izkaznico s fotografijo osebe S.S. in podatki tretje osebe izdala na upravni enoti.
Ta primer je sprožil tudi opozorilo notranjega ministrstva vsem upravnim enotam, v katerih so se dogajale manipulacije osebe S.S.. Policisti so sicer ugotovili, da referenti niso namerno izdajali ponarejenih dokumentov, da pa je prišlo do nedoslednega izvajanja identifikacije osebe ob preklicu in izdaji identifikacijskih dokumentov.
V tej zadevi je okrajno sodišče v Ljubljani presodilo, da mora RS kreditodajalcu plačati 15.250 evrov z zakonskimi obrestmi od februarja 2018. Kot je presodilo, da država odgovarja za ravnanje njenih organov, ki so malomarno izvrševali svoje funkcije.
Nato pa se je na sodbo pritožila država, konec lanskega leta pa je višje sodišče odločilo, da država ne odgovarja za škodo, ki je nastala tožniku.
