c S
Izplačila dodatkov za delo v epidemiji po navedbah iz sindikatov večinoma z zamikom 03.01.2021 08:24 Ljubljana, 03. januarja (STA) - Na področju zdravstva in socialnega varstva so dodatke, ki zaposlenim pripadajo za delo v epidemiji, ponekod izplačali, drugje še ne, pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Dodaja, da bo v vsakem primeru večina izplačil z zamikom. Tudi tam, kjer so dodatke dobili, so jih na primer decembra šele za oktober.

Kot je pred dnevi pojasnila za STA, se delodajalci tudi na različne načine odločajo, ali je nekdo upravičen do dodatka ali ne in za koliko ur. Kot pravi, so pri izplačevanju dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor med bolnišnicami razlike na primer tudi, ko gre za povsem enaka delovna mesta.

Poleg dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor, in sicer v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače, pa je peti protikoronski zakon predvidel tudi poseben dodatek za zaposlene v mreži javne službe v zdravstvu in socialnem varstvu, ki neposredno delajo z bolniki oz. uporabniki socialnovarstvenih storitev, pri katerih obstaja sum na okužbo oz. je ta potrjena.

Ta zaposlenim pripada od 1. junija in znaša 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. Zaposleni so na podlagi petega protikoronskega zakona upravičeni tudi do dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, če so začasno prerazporejeni zaradi nujnih delovnih potreb k drugemu izvajalcu s področja zdravstva in socialnega varstva.

Sredstva za financiranje omenjenih dodatkov se zagotavljajo iz državnega proračuna, a je pri nakazilih izvajalcem kar nekaj zamika. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato zavode z njihovega področja pozvali, naj dodatke, če lahko, zaposlenim izplačajo že prej.

Kot so navedli za STA, so izvajalci na področju socialnega varstva zahtevke za zagotovitev sredstev za izplačilo 30-odstotnega dodatka za obdobje od 1. junija do 30. septembra pri ministrstvu vlagali konec novembra. Zahtevke je vložilo 62 izvajalcev (53 javnih zavodov in devet koncesionarjev). Sredstva za izplačilo dodatka za omenjeno obdobje v skupini višini 290.454 evrov pa so jim bila nakazana 30. decembra. Zahtevke za vračilo sredstev za nadaljnja obdobja bodo izvajalci vlagali na tri mesece.

Za dodatek po kolektivni pogodbi se sredstva iz državnega proračuna zagotavljajo v času razglašene epidemije, torej od 19. oktobra. Po navedbah ministrstva za delo zahtevke za izplačilo sredstev za ta dodatek za obdobje od 19. oktobra do 30. novembra so izvajalci vlagali v decembru. Sredstva iz proračuna bodo zagotovljena v januarju. Do preklica epidemije pa bodo izvajalci zahtevke za financiranje stroškov tega dodatka vlagali mesečno.

Izvajalci se morajo sicer z zahtevki obrniti na resorno ministrstvo oz. občino, glede na ustanoviteljstvo. Na področju zdravstva na primer bolnišnica zahtevek posreduje ministrstvu za zdravje, zdravstveni dom pa občini ustanoviteljici.

Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, je postopek in roke za uveljavljanje sredstev za financiranje dodatka po kolektivni pogodbi določil finančni minister s pravilnikom, ki je bil v uradnem listu objavljen 14. decembra. Ministrstvo za zdravje pa je na tej podlagi pripravilo navodila za uveljavljanje zahtevkov s področja zdravstva, s katerimi so bili javni zavodi in drugi izvajalci, ki zdravstveno dejavnost izvajajo v okviru javne zdravstvene mreže, seznanjeni 16. decembra.

Na tej podlagi lahko izvajalci zdaj uveljavljajo povračilo sredstev za dodatek po kolektivni pogodbi iz proračuna, pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo pa, da bi izvajalci, če nimajo likvidnostnih težav, dodatek zaposlenim lahko že izplačali, saj navodila urejajo samo postopek povrnitve sredstev iz tega naslova iz proračuna. "Javne bolnišnice so vključene tudi v sistem upravljanja z enotnim zakladniškim računom pri ministrstvu za finance in lahko za premostitev kratkoročne likvidnostne vrzeli pri državni zakladnici najamejo posojilo, tudi za namen izplačila dodatka zaposlenim," so še izpostavili.

V sindikatih javnega sektorja so sicer že spomladi opozarjali na nekatere težave pri izplačevanju dodatkov v epidemiji, da je sistem nepregleden in da tudi vodi do nepravične obravnave. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za STA dejal, da v zvezi s tem posamezni sindikati pripravljajo tudi tožbe.

Bolj jasno sliko o izplačevanju dodatkov v prvem valu epidemije naj bi sicer dala posebna analiza, o kateri sta se dogovorili vladna in sindikalna stran in ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2020.

Po podatkih finančnega ministrstva je bilo na podlagi zahtevkov za čas pomladanske razglasitve epidemije za vse neposredne in posredne uporabnike proračuna zagotovljeno 191,8 milijona evrov, od tega za neposredne uporabnike (ministrstva z organi v sestavi, nevladni in pravosodni uporabniki ter občine) 36,4 milijona evrov, za posredne proračunske uporabnike (javni zavodi, javni skladi in agencije) pa 155,4 milijona evrov.