Sveženj za okrevanje unije po koronski krizi sestavljata proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in nov instrument za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, katerega ključni element je skoraj 673 milijard evrov vreden sklad za okrevanje.
Potem ko je prvotni predlog prihodnjega večletnega proračuna EU Evropska komisija objavila že v začetku maja 2018, so se voditelji članic unije o zajetnem proračunskem svežnju dogovorili na maratonskem zasedanju julija lani, nato pa so morale članice doreči še zakonodajni okvir skupaj z Evropskim parlamentom.
To se je zgodilo sredi decembra, z novim letom pa tako začenjata veljati uredba o večletnem finančnem okviru 2021-2027 in uredba za zaščito proračuna, ki opredeljuje pogojevanje izplačil sredstev EU s spoštovanjem vladavine prava. Sprejete so tudi podlage za posamezne dele in programe proračuna EU.
Pri uredbi za zaščito proračuna je sicer prišlo do zapleta, saj sta ji nasprotovali Madžarska in Poljska, ki sta nekaj časa blokirali dva druga bistvena dela svežnja - sklep o lastnih virih, temelj za zadolževanje in s tem financiranje okrevanja, ter uredbo o večletnem proračunu. Vrh EU je decembra politično blokado razrešil s političnimi sklepi.
Institucije EU so nato izvedle še preostale postopke za sprejetje proračuna in tudi sklada za okrevanje. A glede slednjega bo za dokončen sprejem zakonodajnih podlag potrebnega še nekaj časa.
Tako mora 27 članic EU v skladu z nacionalnimi postopki potrditi sklep o lastnih virih. Zakonodaja o lastnih virih je ključna, saj se bo Evropska komisija v imenu članic zadolžila na finančnih trgih za namene izvajanja instrumenta za okrevanje, v okviru katerega bo članicam namenila 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov povratnih. Gre za zgodovinski obseg zadolževanja komisije za namene proračunskega financiranja z nepovratnimi sredstvi.
Nepovratnost sredstev ne pomeni, da tega denarja ne bo treba vrniti. Ne bo pa vračala denarja vsaka članica posebej, temveč se bo to storilo na ravni EU. Ambicija je, da se sredstva vrne z uvedbo novih lastnih virov - novih evropskih davkov za polnjenje skupnega proračuna, a razprava o tem bo po pričakovanjih še burna in naporna.
Tu je tudi še uredba, ki vzpostavlja instrument za okrevanje in opredeljuje ukrepe, ki se jih bo lahko financiralo, časovni okvir uporabe denarja in alokacije v različnih programih. Uredbo morata uradno potrditi še Evropski parlament in svet, predvidoma se bo to zgodilo februarja.
Po sprejetju zakonodajne podlage se bo unija nato osredotočila na pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki bodo podlaga za črpanje teh sredstev. Cilj je, da so ti načrti potrjeni do sredine leta.
Slovenska vlada bo končno besedilo načrta potrjevala predvidoma februarja, dokument na okoli 300 straneh pa je že v napredni fazi priprave. Vlada za koriščenje kohezijskih sredstev iz prihodnjega večletnega proračuna pripravlja tudi tri operativne programe. Prvi bo pokrival vzhodno kohezijsko regijo, drugi zahodno, tretji pa sredstva iz Kohezijskega sklada, ki se ne delijo med regijama.
Največji izziv glede na pretekle izkušnje bo, kar priznavajo tako vlada kot strokovnjaki, kako okrepiti sposobnost črpanja evropskih sredstev, saj bo že v naslednjih nekaj letih treba porabiti veliko sredstev iz instrumenta za okrevanje.
Slovenija bo imela v sklopu instrumenta za okrevanje na voljo 5,7 milijarde evrov, od tega v okviru sklada za okrevanje 5,2 milijarde evrov. Pri tem bo 3,6 milijarde evrov posojil, ostalo bodo nepovratna sredstva. Iz celotnega evropskega proračunskega svežnja za okrevanje po koronski krizi lahko medtem Slovenija v času do konca desetletja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz obdobja 2014-2020 se številka povzpne na nekaj več kot 12 milijard evrov.
