c S
Vlada mora najkasneje 4. januarja omogočiti začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami 23.12.2020 13:32 Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami. Vladi je naložilo, naj najpozneje 4. januarja omogoči začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. To pa ne pomeni, da morajo delati na enak način kot v normalnih razmerah.

Sprejem navedene odločitve pomeni, da mora vlada brez nepotrebnega odlašanja sprejeti normativni okvir za odpiranje šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami, ki bo s 4. januarjem dejansko omogočil njihovo odpiranje. To pa ne pomeni, da morajo šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami od tega dne delati v enakem obsegu in na enak način kot v normalnih razmerah. "Tega ne zahtevata niti pobudnika sama, ki navajata, da je v trenutnih epidemioloških razmerah razumljivo, če organizacije ne bodo mogle organizirati npr. krožkov in dodatnih dejavnosti ali pa celo jutranjega varstva in podaljšanega bivanja," piše v obrazložitvi sklepa.

"Poleg tega takšna odločitev ne pomeni niti tega, da se odprtje nujno nanaša na vse institucije, če je pričakovana možnost širjenja okužb v njih po mnenju stroke bistveno povečana in predstavlja večje tveganje (npr. domovi za učence in dijake)," je še zapisalo sodišče. Pri načrtovanju odpiranja bo torej treba upoštevati mnenje strokovne svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19, iz katerega izhaja, da naj bo odpiranje individualno glede na to, kakšne so diagnoze otrok s posebnimi potrebami v posamezni šoli, ali gre za šole, kjer so otroci v zavodu, in individualno glede na potrebe otrok in njim ustrezna pričakovanja staršev. Prav tako bo treba upoštevati zahtevo po stalnem preverjanju ukrepov in epidemiološke slike, ki izhaja iz aprilskega sklepa ustavnega sodišča, ki je tedaj pri presoji omejitve prehajanja med občinami naložilo vladi, naj ukrepe strokovno presoja na teden dni.

"Vsekakor se pri tem tudi ne sme spregledati individualne situacije posameznikov, ki naj bi se vključili oziroma poučevali v teh institucijah, kolikor obstaja pri njih verjetnost hujših zdravstvenih zapletov v primeru okužbe s covidom-19," je še navedeno v obrazložitvi. Ne glede na navedene dopustne izjeme od zahteve po odprtju šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami pa ustavno sodišče poudarja, da se mora brez nepotrebnega odlašanja omogočiti izvajanje individualnih obravnav, tako da bo zagotovljeno najmanjše tveganje tako za razvoj in zdravstveno stanje teh otrok kot za javno zdravje.

Ustavno sodišče je sicer upoštevalo, da je treba vladi in šolam ter zavodom za otroke s posebnimi potrebami dati na voljo določen čas za sprejem določenih usmeritev ter organizacijskih ukrepov v zvezi z odprtjem šol in zavodov in dejstvo, da se bliža čas šolskih počitnic, ko bodo institucije tako ali tako zaprte, kar pomeni, da bi lahko takojšnje zadržanje, če sploh, dejansko učinkovalo le izredno kratek čas.

Ustavno sodišče se je tudi odločilo, da sprejme v obravnavo pobudo in preveri ustavnost odloka, ki predvideva pouk na daljavo tudi za otroke s posebnimi potrebami.

Pobudnika, stara sedem in devet let, v imenu katerih so pobudo vložili zakoniti zastopniki, obiskujeta osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. V pobudi za ustavno presojo so navedli, da jima je zaradi zaprtja šol onemogočen dostop do vzgoje in izobraževanja po programih, v katere sta usmerjena. Prvi je v programu devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, drugi pa v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Onemogočen jima je dostop do dodatne strokovne pomoči in do vseh drugih specialnih obravnav (fizioterapij, delovnih terapij, terapij v bazenu, logopedskih in psiholoških obravnav), ki so jima zagotovljene v šoli, kar nujno potrebujeta za svoj razvoj, ohranjanje že osvojenih veščin in spretnosti in za preprečitev nazadovanja v razvoju. Odvzeti naj bi jima bili tudi socialni stiki.

Kot izhaja iz sklepa ustavnega sodišča, sta pobudnika opisala vidne negativne posledice, ki jima nastajajo zaradi dolgotrajnega izpada zanju primerne oblike vzgojno-izobraževalnega dela in vsakršne oblike specialne terapije: "dodatna izguba pozornosti, popolna izguba notranje motivacije za vsakršno delo in igro, zahteva po nenehni starševski pozornosti, izguba samostojnosti, poslabšanje oziroma popolna izguba grafomotoričnih spretnosti, izrazite spremembe vedenja, avtoagresivno in agresivno vedenje drugega pobudnika". "Zatrjujeta, da njun razvojni napredek ni več le onemogočen, temveč se kaže v razvojnem nazadovanju, ki ga bo izredno težko nadoknaditi," še piše v sklepu.

Vlada in ministrstvo za izobraževanje menita, da sta pobuda in predlog za začasno zadržanje izpodbijanih aktov neutemeljena. V odgovoru na pobudo sta ocenila, da je začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih nujen in učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije in za zaščito javnega zdravja. Po njunem mnenju ukrep zaprtja šol ni prekomerno posegel v pravico otrok do izobraževanja. "Prehod na izobraževanje na daljavo je gotovo povezan z določenimi težavami in skrbmi, s katerimi se soočata tudi pobudnika in njuni družini, ki pa niso nesorazmerne z nevarnostjo širjenja covida-19," sta še navedla.

Ministrstvo je šole pozvalo, naj za učence s posebnimi potrebami pripravljajo prilagojena učna gradiva, naj navodila zanje individualizirajo in jih prilagodijo primanjkljaju učenca, pri čemer naj smiselno upoštevajo individualiziran program učenca. Vlada in ministrstvo dodajata, da se pri oblikovanju nalog in navodil vključujejo tudi šolski svetovalni delavci in da so šole dobile tudi okrožnico, naj se čim bolj povežejo s starši in jih pozovejo, naj šolo sproti seznanjajo o otrokovih potrebah in težavah ter morebitnih stiskah, za katere v nadaljevanju poiščejo najbolj optimalno rešitev. Navajata, da se v pomoč otroku na daljavo vključujejo tudi drugi strokovni ali celo zdravstveni delavci. Predlog za začasno zadržanje je po njunem mnenju v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi pomenil neposredno škodo za javno zdravje.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep soglasno v sestavi sedmih sodnikov, brez Marka Šorlija in Klemna Jakliča. Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik sta podala tudi pritrdilni ločeni mnenji.