Država je za jamstva rezervirala dve milijardi evrov. Do 20. oktobra, tik pred začetkom novega naraščanja koronavirusnih okužb, je bilo porabljenih okoli 35 milijonov evrov, do 17. decembra se je številka po podatkih s spletne strani SID banke dvignila na 61,33 milijona evrov, pri čemer je bilo porabljene kvote za 54,72 milijona evrov, rezervirane pa za 6,61 milijona evrov. Razpoložljiva kvota je tako znašala 1,938 milijarde evrov.
Jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetjem se je s petim protikoronskim zakonom podaljšala do konca junija prihodnje leto. Konec novembra pa se je s šestim protikoronskim zakonom odpravil obvezni pobot in zvišala meja posojila, do katere jamči država. Ta tako jamči za posojila v višini do 25 odstotkov lanskih letnih prihodkov od prodaje podjetja, in ne več do 10 odstotkov.
"V NLB smo v tretjem četrtletju odobrili tudi nekaj posojil z jamstveno shemo, tako da se je njihov obseg povečal, več povpraševanja po tovrstnih kreditih pa pričakujemo prihodnje leto, vendar hitre rasti ni pričakovati. Postopki, vezani na pridobivanje kreditov z jamstveno shemo, so predvsem za mala in srednja podjetja precej zahtevni in kompleksni, kar vpliva na povpraševanje," so obrazložili v največji banki v državi.
V Novi KBM so zagotovili, da so izvedli vse postopke, po katerih strankam omogočajo posojila z državnim jamstvom pod pogoji, kot so opredeljeni v zakonu in uredbi. "Tudi podjetja so se prilagodila trenutnim razmeram in svoje poslovanje optimirala. Hkrati pa so izkoristila tudi dodatne pomoči države, ki jim omogočajo poslovanje," so zapisali.
V Unicredit banki Slovenija večjega povpraševanja po kreditih na podlagi jamstvene sheme niso zabeležili. "Rešitve za podjetja, ki iščejo vire za financiranje poslovanja, z individualno obravnavo iščemo v sklopu naše redne ponudbe in produkti, ki jih ponujamo v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom," so poudarili.
Med opcijami, ki jih banka Intesa Sanpaolo ponuja, so tudi krediti z jamstvom države, a vendar se komitenti zaradi visoke kompleksnosti same sheme z vidika pridobivanja potrebnih dokazil, obrazcev in pogodbenih zavez ne odločajo za nadaljevanje postopka in oddaje vloge za tovrstno financiranje, so povzeli v Intesi Sanpaolo.
V SKB se za vložitev zahteve za kredit z državnim poroštvom ni odločilo veliko podjetij, predvsem zaradi obsežnosti potrebne dokumentacije in zahtevnosti pogojev za uveljavitev poroštva. "Ti zakoni so bili sprejeti kot pomoč gospodarstvu v času epidemije, banka je sprejete zakone dolžna upoštevati in zato tudi zakon izvajamo v predpisani obliki," so dejali.
"Povpraševanja po jamstveni shemi skoraj ni, so zgolj informativne narave," so povedali v banki Sparkasse in dodali, da so večino izzivov rešili z instrumentom moratorija na odplačilo obveznosti. "Razloge za to vidimo v zahtevnem izpolnjevanju in preverjanju pogojev in dokumentacije, predvidenih v zakonu. Banka še vedno podpira tako likvidnostne kot investicijske potrebe podjetij iz svojih sredstev in z običajnimi zavarovanji," so povzeli.
Tudi v Deželni banki Slovenije in Sberbank ocenjujejo, da je "postopek pridobitve omenjenih kreditov preveč kompleksen, zato komitenti po njih ne povprašujejo" oz. da "glavna ovira v preobsežni papirologiji in administraciji takšnih kreditov". V Sberbank so dodali, da je financiranje za bonitetno dobra podjetja cenejše iz naslova komercialnih pogojev.
Po ocenah Addiko banke pa bo predvidena masa teh posojil odvisna od tega, v kolikšni meri bodo povpraševalci po tovrstnih posojilih izpolnjevali pogoje za pridobitev. "Čas za odobritev posojila za pravne osebe je odvisen predvsem od kompleksnosti vloge s strani stranke in se giblje v povprečju od enega do dveh tednov za stranke v segmentu malih in srednjih podjetij. Ta čas je pogojen s pridobitvijo vse obvezne dokumentacije s strani potencialne stranke. Zanimanje za tovrstna posojila med strankami obstaja, ni pa obsežno," so opisali stanje na tem področju.
Državna jamstva za posojila malim in srednjim podjetjem do 80 odstotkov glavnice, velikim podjetjem pa do 70 odstotkov glavnice veljajo od konca aprila. Posojila morajo biti namenjena izključno financiranju osnovne dejavnosti, njihova ročnost pa ne sme biti daljša od petih let.
Pogovor z LEXI
