Kot so sporočili z ustavnega sodišča, je ustavno sodišče s sklepom samo začelo postopek za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku in presodilo, da je zakon v nasprotju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena ustave. Zakon namreč ne vsebuje mehanizma za izključitev nevarnosti, da je pravnomočna odločitev o ugoditvi predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vloženem v korist obsojenca, ki je v času vložitve predloga na prostosti, sprejeta šele, ko obsojenec že prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni, in nevarnosti, da zaradi poteka časa vsebinska odločitev o predlogu sploh ne bo sprejeta.
Kot je v odločbi pojasnilo ustavno sodišče, pravni red v primeru pravnomočne sodbe kazni zapora omogoča, da sodišče na podlagi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora odloča, ali bo kazen zapora izvršena tako, kot je bilo odločeno s pravnomočno sodbo (v zavodu za prestajanje kazni), ali drugače, torej na enega od nadomestnih načinov, kot so prestajanje kazni ob koncu tedna, hišni zapor in delo v splošno korist.
"Vložitev predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora ne zadrži izvršitve te kazni, kajti zakon o kazenskem postopku, zakon o izvrševanju kazenskih sankcij ali drug zakon ne vsebujejo niti izrecnih določb o suspenzivnosti niti ni mogoče vložitvi predloga pripisati narave zakonske ovire izvršljivosti pravnomočne sodbe. Predpisi tudi ne vsebujejo mehanizmov, ki bi omogočali sodišču, da zadrži izvršitev pravnomočne sodbe na podlagi vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora," so pojasnili.
To po njihovih navedbah pomeni, da pravni red dopušča možnost, da obsojenec, ki je še na prostosti vložil predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, začne prestajati kazen v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu.
Takšna ureditev po ugotovitvi ustavnega sodišča posega v pravico do sodnega varstva. "Pravica je lahko celo izvotljena, če ureditev ne prepreči nevarnosti, da vsebinska odločitev o predlogu zaradi poteka časa sploh ne bo sprejeta," so navedli.
Ker gre za položaj, ko zakonodajalec določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ni uredil, razveljavitev ni mogoča, so pojasnili v odločbi ustavnega sodišča. Zato so sprejeli ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu naložili, naj ugotovljeno neskladje odpravi v enem letu od objave te odločbe v uradnem listu.
"Ko ustavno sodišče ugotovi, da gre za protiustavno praznino v pravnem sistemu, se zastavi vprašanje, kateri predpis je v neskladju z ustavo. Glede na to, da zakon o kazenskem postopku vsebuje zaokroženo ureditev procesnega vidika odločanja o nadomestnem izvrševanju kazni zapora, je ustavno sodišče ugotovilo obstoj praznine v tem zakonu. To pa ne pomeni, da zakonodajalec po prosti presoji ne bi smel ugotovljenega neskladja urediti v drugem zakonu," so še zapisali.
Po odločitvi ustavnega sodišča pa smeta do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče prve stopnje, ki odloča o predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora, vloženem v korist obsojenca na prostosti, in sodišče druge stopnje, ki odloča o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, odrediti, da se izvršitev kazni zapora odloži do pravnomočne odločitve o predlogu. Tako bo lahko "pristojno sodišče zagotovilo spoštovanje pravice do sodnega varstva v vsakem posameznem primeru," so pojasnili v odločbi.
Na ustavno sodišče se je sicer obrnila pritožnica Ida Erjavec Burnik, ki je izpodbijala pravnomočno odločbo, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za odlog izvršitve kazni zapora, obenem pa je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zatrjevala je, da bi moralo sodišče najprej (pred izdajo poziva na prestajanje kazni zapora) pravnomočno odločiti o njenem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora oziroma da bi moralo izvršitev kazni zapora odložiti kljub temu, da v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij kot razlog za odlog izvršitve kazni zapora ni predpisana okoliščina, da o pravočasno vloženem predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora še ni bilo pravnomočno odločeno. Ustavno sodišče je presodilo, da je bila pritožnici kršena pravica do sodnega varstva.
Njeno pobudo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je ustavno sodišče zdaj ob ugotovljeni neskladnosti zakona o kazenskem postopku zavrglo. Za oceno slednjega so se namreč odločili ob obravnavi njene pobude, so še pojasnili.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar.
Ljubljana, 09. decembra (STA)
Foto: STA
