Florjančič je uvodoma povedal, da rezultati poslovanja sodišč v letu 2019 kažejo pozitivno sliko. Sodišča še najprej skrajšujejo povprečen čas reševanja zadev, še vedno rešijo več zadev, kot jih prejmejo, zaradi česar upada tudi število nerešenih zadev, tudi število prejetih zadev upada. Tudi zato se lahko sodstvo po njegovih besedah vse bolj usmerja k izboljševanju same kakovosti dela.
Tudi na ministrstvu za pravosodje po besedah tamkajšnjega državnega sekretarja Rateja ocenjujejo, da je sodstvo lani delalo uspešno, "so pa še možne izboljšave". Kot najbolj problematično je izpostavil, da število zadev, ki jih rešijo sodnik in sodno osebje, še naprej upada. "Trend zmanjševanja učinkovitosti je zelo opazen in se nadaljuje, zato bo treba zadevo proučiti in sprejeti določene ukrepe," je dejal.
Florjančič je med težavami sodišč omenil prostorsko stisko, zlasti sodišč v Ljubljani, zato je pozval k pospešenemu nadaljevanju izgradnje nove sodne palače. Kot težavo je izpostavil vedno nove pristojnosti, ki jih zakonodajalec nalaga sodiščem, in nizke plače. "Plače v sodnem sistemu so zamrznjene že več kot desetletje, pri čemer so se porušila plačna razmerja med predstavniki vseh treh vej oblasti. Tako naj bi plače sodnikov zaostajale že 30 odstotkov za plačami drugih funkcionarjev," je dejal. Želel bi si tudi čimprejšnje uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika. Državni sekretar Ratej je povedal, da na ministrstvu za to pripravljajo ustrezne podlage.
V poslanski razpravi sta Predrag Baković (SD) in Dušan Verbič (SMC) poročilo in delo sodišč v letu 2019 ocenila kot ustrezna. "Poročilo pa kvari upravno sodišče", kjer so od leta 2018 do 2019 reševanje zadev podaljšali z devetih na 13 mesecev, je opozoril Verbič. Ratej je v zvezi s tem navedel, da je v pripravi zakon o upravnem sporu, ki naj bi vplival tudi na hitrejše delo upravnega sodišča.
Dejan Kaloh (SDS) je opozoril, da imamo v Sloveniji 41,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, pri čemer smo na tretjem mestu v Evropi, zato na nek način pričakuje, da bo sodstvo svojo učinkovitost še izboljšalo.
Maša Kociper (SAB) je ocenila, da dokler bomo imeli tako veliko število sodnikov, višjih plač v sodstvu ni pričakovati. "To je enostavno prevelika masa," je dejala. Zato si sama prizadeva, da bi število sodnikov zmanjšali, pri čemer bi bil sodnik strokovnjak, ki bi reševal zgolj najtežja vprašanja. Več stvari bi lahko po njenih oceni prenesli tudi na mediatorje. "Tu je možnost za napredek ogromna," je dejala.
"Dokler ne upade število pristojnosti, se ne moremo pogovarjati o zmanjšanju števila sodnikov," je odgovoril Florjančič.
Franc Breznik (SDS) je ocenil, da imajo sodniki premajhne plače in ob tem opozoril na možnost "negativne tržne selekcije".
Florjančič je kot eno od vprašanj, o katerih bi veljalo razpravljati, izpostavil dejstvo, da sodnike pri nas še vedno voli DZ, a pri tem ni naletel na veliko posluha poslancev. "Poslanci, ki glasujejo po svoji vesti, razumejo kakovost ali pa tudi ne kakovost posameznih kandidatov, zato pristojnosti DZ na tem področju vseeno ni odrekati," je odgovoril Kaloh.
Odbor se je seznanil tudi s poročilom o delu Sodnega sveta v letu 2019. V njem Sodni svet opozarja, da je opravljeno delo marsikje preseglo številke iz leta 2018, ob tem pa se Sodni svet sooča s pomanjkanjem kadra in financ.
