Danes se končuje "zelo dolga pot zakonodajnega predloga, ki bo občinam prinesel veliko olajšanje pri izvrševanju njihovih nalog in pristojnosti, ne le v teh nepredvidljivih časih epidemije, temveč dolgoročno," je dejal Koritnik. Spomnil je, da so s pripravo predloga zakona začeli že konec leta 2018, potekala je vse leto 2019, v letu 2020 pa je predlog dočakal obravnavo v DZ.
"K rezultatom tega dolgotrajnega projekta sta prispevali kar dve vladi, sodelovalo je sedem ministrstev, dve vladni službi in zavoda za zdravstveno ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav od začetka so aktivno sodelovala tudi vsa tri reprezentativna združenja občin in nekoliko neskromno lahko rečemo, da je šlo za skoraj vseslovenski projekt," je navedel minister.
Kot je dejal, so bila izhodišče predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala pregled kar 61 predpisov, v ožjem izboru jih je ostalo 25 in polovica teh je zajeta v danes sprejetem zakonu. "Ostali so v procesu dogovorov ali pa še čakajo na dialog med vlado in občinami," je pojasnil minister. Prav medinstitucionalni dialog med dvema komplementarnima oblastema - vlado in občinami - pa je po njegovih besedah dodana vrednost tega projekta.
Predlog zakona, ki je bil v DZ vložen v času prejšnje vlade, je predvidel poseg v devet področnih zakonov s skupnim finančnim učinkom sprememb v višini dobrih 31 milijonov evrov. Na odboru DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa so z dopolnili, ki jih je predlagala aktualna vladna koalicija, predvideli poseg v še tri dodatne zakone, kar občinam prinaša še dodatnih 39 milijonov evrov finančne razbremenitve.
Drugo obravnavo zakonskega predloga so poslanke in poslanci opravili na seji v novembru, a o zakonu niso dokončno odločili, ker so bila dopolnila sprejeta k več kot desetini členov. O zakonu so tako dokončno odločili na današnji izredni seji, kar bo omogočilo, da bodo rešitve lahko začeli uporabljati s 1. januarjem.
V skladu z danes sprejetim zakonom bo država prevzela plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani.
Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe, pa tudi obveznost plačila nezgodnega zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe. Država bo v celoti zagotavljala tudi sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem.
Poenostavlja se kratkoročno zadolževanja občin z vključitvijo v enotni zakladniški račun ter določa sredstva za uravnoteženje razvitosti občin v višini šestih odstotkov primerne porabe, ki bodo nadomestila sedanje sofinanciranje občinskih investicij. Zakon določa tudi sofinanciranje občin z romskimi naselji.
Prav tako določajo takso za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele, zvišujejo upravno takso za lokacijsko informacijo, izdelava potrdil o namenski rabi zemljišč pa bo plačljiva tudi za notarje. V okvir administrativnih razbremenitev občin pa sodi možnost sprejemanja programa izobraževanja odraslih za več let skupaj.
Zakonu so podporo izrekli v vseh poslanskih skupinah. "Z višjo povprečnino in s tem zakonom se skorajda v celoti približujemo cilju, da bodo imele občine za svoje naloge pokrite stroške," je dejala Janja Sluga (SMC). V SMC ob tem opozarjajo na izjemno previdnost pri oblikovanju področne zakonodaje v prihodnje, da se ne bi občinam ponovno nalagalo novih nalog brez zagotovitve ustreznih sredstev.
Kot je dejal Branko Grims (SDS), občine še nikoli niso razpolagale s toliko sredstev za razvoj. Poleg višje povprečnine in učinkov danes sprejetega zakona je izpostavil, da je vlada izpogajala na evropski ravni največjo višino investicijskih sredstev do zdaj in so ta sredstva dosegljiva tudi za investicijske namene občinam.
Skupno imajo občine iz naslova višje povprečnine, razbremenitev na podlagi danes sprejetega zakona, kritja stroškov, ki so jih imele za boj proti epidemiji, letos in prihodnje leto na voljo 232 milijonov evrov več, je navedel Blaž Pavlin (NSi). Kot je v imenu DeSUS poudaril Robert Polnar, pa iz lastnih izkušenj vedo, da so občine učinkovit mehanizem gospodarjenja z javnimi sredstvi.
Tudi Predrag Baković (SD) je dejal, da bodo lahko občine po novem večji delež namenile investicijam, s svojo aktivnostjo in investicijskimi cikli pa veliko pripomogle h krepitvi gospodarske rasti in blaginje države, kar se je izkazalo že v neki drugi krizi. Po besedah Vojka Starovića (SAB) bo prenos nekaterih obveznosti na državo pomenil velik korak k večji finančni stabilnosti in posledično k večji avtonomiji lokalne samouprave. Prostor za izboljšanje in dodatne razbremenitve lokalne samouprave pa še obstaja.
Rudi Medved (LMŠ), prejšnji minister za javno upravo, je spomnil, da je proces razbremenjevanja občin neupravičenih stroškov začela vlada Marjana Šarca. Ga je pa zmotilo "nenehno poudarjanje", da so povprečnine višje od sprva določenih in razbremenitve še višje, kot jih je sprva predvidel zakonski predlog. "Seveda so višje, saj za primanjkljaj v proračunu ni nobenih omejitev," je dejal Medved . Opozoril je, da je bila prejšnja vlada pod hudim pritiskom fiskalnega pravila.
Nekaj pomislekov ob danes sprejetih rešitvah pa je bilo slišati iz Levice in SNS, kjer ob dvigu upravne takse za lokacijsko informacijo opozarjajo, da gre, tako Dušan Šiško (SNS), ob finančni razbremenitvi občin za hkratno dodatno finančno obremenitev prebivalstva. Nataša Sukič (Levica) je ocenila tudi, da gre za gasilske ukrepe, ki v resnici ne rešujejo osnovnih težav lokalne samouprave.
Ljubljana, 07. decembra (STA)
Foto: STA
