Ustavno sodišče je namreč v četrtek za neveljavne označilo sklepe vlade, s katerimi je ta podaljševala ukrepe za zajezitev epidemije v vzgoji in izobraževanju, sprejete v obliki odloka, in sklep ministrice za izobraževanje o izobraževanju na daljavo. Ocenilo je, da gre pri sklepih za predpise, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu, sicer niso veljavni. Posledično je po navedbah ustavnih sodnikov prenehala tudi veljavnost samega odloka o prepovedi zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Vladna služba za zakonodajo je v izjavi za javnost poudarila stališče vlade, da so bili vsi ukrepi za obvladovanje epidemije sprejeti na podlagi strokovnih podlag, da so nujni za reševanje življenj ljudi in za ohranjanja njihovega zdravja. Po prepričanju vlade so bili sprejeti na pregleden in javen način ter po njenem mnenju tudi ustrezno predstavljeni in objavljeni. Vse navedeno po mnenju vlade velja tudi za akte, s katerimi je podaljševala ukrepe. "Tudi o teh ukrepih je bila takoj obveščena javnost in posebej še DZ," so zapisali. Odločitev ustavnega sodišča je bila za vlado nepričakovana, "saj se v svojih prejšnjih odločitvah, ki so se nanašale na ukrepe, ni postavilo na takšno stališče".
Vlada poleg tega še dodaja, da odloki sami niso omejili svoje veljavnosti "in bi torej morali veljati, dokler niso razveljavljeni". Zato je bilo po mnenju vlade sprejemanje sklepov o podaljšanju ukrepov ustrezno. "Vsekakor pa bo vlada z načelom pravne države upoštevala odločitev ustavnega sodišča in bo o ukrepih na podlagi strokovnih izhodišč znova odločala. Glede na stališče ustavnega sodišča, da gre za predpise, bo zadevna besedila objavila v uradnem listu," je zapisano v izjavi, ki jo je na novinarski konferenci, namenjeni razmeram ob epidemiji covida-19, prebral vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin.
Kot je dodatno povedal Kacin, bo vlada pripravila celovit odgovor glede delne odločbe in sklepa ustavnega sodišča ter tudi ukrepala. "Ukrepala bo takoj in ne bo čakala tri dni," je dejal.
Vse odločitve vlade glede ukrepov za zajezitev epidemije so bile tudi po njegovi oceni jasne in pregledne, "zakaj je prišlo do tega, da nekatere niso bile objavljene v uradnem listu, pa še ne vemo". "Pregledujejo celotno komunikacijo med vladnimi institucijami in ko bo odgovor znan, bo vlada odgovorila tudi na to vprašanje," je dejal.
Ni pa nobena odločitev vlade po Kacinovih besedah pod vprašajem. "Če bo treba, bo vlada znova sprejela odločitve in poskrbela za kontinuiteto izvajanja ukrepov, namenjenih zaščiti zdravja ljudi," je dejal. Ni pa želel špekulirati, ali so zaradi odločitve ustavnega sodišča pod vprašajem tudi kakšne druge odločitve vlade.
Poudaril je še, da se bo vse, "kar velja za delo izobraževalnega sistema, nadaljevalo" in da se, "kar zadeva način izobraževanja, s ponedeljkom ne spreminja nič". Ob tem je izpostavil, da se ustavno sodišče še ni opredelilo niti glede vprašanja prepovedi zbiranja v osnovnih šolah s prilagojenim programom ter v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Kot je za STA dodatno ocenil v. d. direktorja službe vlade za zakonodajo Miha Pogačnik, se odločitev ustavnega sodišča nanaša zgolj na sklepe in odlok v zvezi s prepovedjo zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih in poukom na daljavo, ne pa tudi druge. Kljub temu pa njihova služba iz previdnosti meni, "da bi bilo najbolje čim prej na novo izdati vse odloke, izdane na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, in v nadaljevanju vsak teden s predpisom podaljševati uporabo ukrepov iz teh odlokov, saj gre tudi v primeru drugih odlokov za podobno dejansko stanje".
Pristojni državni organi se sicer v zvezi z vprašanjem objave sklepov, ki so bili spoznani za neveljavne, po navedbah Pogačnika niso posvetovali z njihovo službo. "Medresorsko usklajevanje odlokov, s katerimi se določajo ukrepi za obvladovanje epidemije, z našo službo mnogokrat poteka ustno v zelo kratkih časovnih rokih, včasih pa tudi ne. Služba v okviru danih možnosti poda svoje mnenje, pristojni državni organi pa določene pripombe upoštevajo, določenih pa ne," je zapisal.
Dodatno je pojasnil, da jih je odločitev ustavnega sodišča presenetila, ker odstopa od razlage veljavnosti predpisov, kot jo v teoriji in praksi zastopa pravna stroka.
Predpisi, ki nimajo omejenega datuma, veljajo za nedoločen čas, dokler istovrstni ali višji predpis ne določi, da prenehajo veljati. Prav zato je ustavno sodišče v svojem sklepu aprila po njegovih navedbah vladi naložilo, da mora vsakih sedem dni preverjati, ali so ukrepi za zajezitev epidemije še potrebni, in jih bodisi podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost. V skladu s to pravno doktrino "si ni bilo mogoče razlagati, da ustavno sodišče meni, da veljavni predpisi prenehajo veljati, če vlada s predpisom izrecno po sedmih dneh njihove veljavnosti ne podaljša". "Zato vlada tudi ni sprejemala sklepov, s katerimi je preverjala ustreznost ukrepov, v obliki predpisa in jih ni objavljala v uradnem listu," je navedel.
Dodal je še, da tudi samo ustavno sodišče vse do zdaj veljavnosti odlokov, izdanih v zvezi z epidemijo, ni razlagalo na način, da prenehajo veljati po sedmih dneh, če se njihova veljavnost ne podaljša s predpisom. "Zato je ustavno sodišče s tokratno odločitvijo odstopilo tudi od svoje prakse," je dodal.
Ljubljana, 04. decembra (STA)
Foto: STA
