Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja delovanje za evropskega delegiranega tožilca v Sloveniji pri pregonu kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.
Tožilcem predlog omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi po besedah ministrice povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje v sodni fazi postopka, podaljšuje tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.
Na predlog SDS in NSi je odbor danes sprejel dopolnilo, po katerem lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah.
Dopolnilo je na odboru naletelo na kar nekaj nasprotovanja. Na tožilstvu mu po besedah generalnega državnega tožilca Draga Škete nasprotujejo, saj pomenijo, da se bo lahko vsak seznanil z vsebinsko vsakega kazenskega spisa. Ta določba je po njegovi oceni v nasprotju z ustavo, potrebo po spoštovanju človekove zasebnosti in načelom o domnevi nedolžnosti.
Po mnenju Maše Kociper (SAB) in Tine Heferle (LMŠ) gre za nepremišljen poseg, ki lahko tudi ogrozi posamezen kazenski postopek. "Načela o javnosti sodb ne gre enačiti s popolno odprtostjo kazenskega spisa za javnost," je dejala Heferletova. Predrag Baković (SD) pa je ocenil, da določba temeljito spreminja koncept vpogleda v spise, kar da je "izredno problematično".
Janja Sluga (SMC) je očitke zavrnila in opozorila na varovalke v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V tem je namreč določeno, da je nekomu mogoče zavrniti dostop do informacije javnega značaja, če bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi kazenskega pregona ali bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Sicer pa je namen določbe po njenih besedah vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sodbo vrhovnega sodišča, s katero je to nedolgo tega odločilo, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja ne nanaša na podatke v sodnih ali tožilskih spisih.
Na precej nasprotovanja na odboru je naletela tudi določba, da mora državni tožilec po prejemu kazenske ovadbe ukrepati brez odlašanja in se v 90 dneh odločiti, ali bo ovadbo zavrgel, ali bo zahteval preiskavo ali pa bo vložil obtožni akt. Če odločitve ne sprejme v predpisanem roku, mora o razlogih pisno obvestiti vodjo.
Po besedah predsednice Državnotožilskega sveta Tamare Gregorčič že zdajšnji zakon o državnem tožilstvu določa, da mora državni tožilec reševati zadeve brez nepotrebnega odlašanja, trenutna merila za kakovost dela tožilcev pa tudi določajo, da je tožilec dolžan procesna opravila praviloma opravili najpozneje v 90 dneh od zadnje bremenitve.
Določba zasleduje potrebo po hitrem ukrepanju tožilca, določeni 90-dnevni rok pa je še vedno bistveno daljši, kot je danes povprečen čas odločanja o ovadbi. Ta je namreč od 40 do 50 dni, je na očitke odgovorila Janja Sluga.
Precej razprave je bilo namenjene tudi določbi, da se po zgledu ustavnega sodišča da možnost podajanja ločenih mnenj tudi vrhovnim sodnikom, kadar ti odločajo o zahtevi za varstvo zakonitosti, kar naj bi dolgoročno pozitivno vplivalo na oblikovanje sodne praks ter večjo preglednost sodnega odločanja.
Po mnenju Kociprove in Heferletove takšna rešitev ne bo prinesla večje preglednosti sodnega odločanja, bo pa povečala dvome o njihovem delu.
Poslanka Sluga je odgovorila, da vrhovno sodišče takšno rešitev podpira. "Vrednost ločenih mnenj je v tem, da se lahko dolgoročno neko ločeno mnenje skozi težo argumenta izkaže kot tisto, ki prevlada, kar je ključno za razvoj prava," pa je dodal Dejan Kaloh (SDS).
Željo Cigler je povedal, da v Levici predlogu novele nasprotujejo, med drugim tudi zato, ker da ni usklajena s stroko.
Ljubljana, 02. decembra (STA)
Foto. STA
