Bandelli je pozdravil namero vlade, da z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covida-19 naslovi težak gospodarski položaj in podaljša nekatere ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite. A v njem so tudi določbe, ki v interventni zakon nikakor ne sodijo in celo posegajo v temelje človekove pravice, je opozoril.
Na podtaknjence, kot se je izrazil Bandelli, je opozorila tudi Violeta Tomić (Levica). Sporne se ji zdijo predvsem določbe o podaljšanju akreditacije zasebni Novi univerzi, izenačitvi verskih uslužbencev s samostojnimi podjetniki pri socialnih prispevkih, obveznosti sprejema zaposlitve takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb ter novih prekrških in povišanju glob za prekrške.
"Namesto, da bi sprejemala premišljene ukrepe za omilitev negativnih posledic epidemije, vlada nedopustno posega na področja pravic brezposelnih, izobraževanja in kaznovanja, kar z obvladovanjem širjenja novega koronavirusa nima prav nobene povezave," je opozorila Tomićeva.
Brane Golubović (LMŠ) je poudaril, da se težave določenih skupin prebivalstva in podjetij samo še poglabljajo. Če so spomladi ukrepi čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa dosegli svoj namen, pa pri drugem valu to ni več dovolj. "Vladi še vedno ni uspelo najti učinkovitih odgovorov za vse prizadete," je dejal in zahteval rešitve predvsem za storitveni sektor.
Jani Prednik (SD) je ugotovil, da predlog zakona ne vsebuje niti enega ukrepa, ki bi ga odlikovala hitrost in enostavnost. Vlada tokrat podjetjem ponuja delno kritje fiksnih stroškov, a Prednik meni, da to "krvavečemu gospodarstvu ne bo dovolj". "Potrebujemo resen fokus na zavarovanje zaposlenosti in ohranitev gospodarske dejavnosti," je zahteval.
"Vsak ukrep je več kot nujen in potreben," je dejal Robert Polnar (DeSUS). Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je poleg delnega kritja fiksnih stroškov, ki ga je omenil Prednik, izpostavil še podaljšanje subvencioniranje čakanja na delo ter zvišanje maksimalne višine tega nadomestila.
Predlog šestega protikoronskega zakona bodo podprli tudi v NSi, katere poslanec Jožef Horvat je poudaril, da zasleduje eno najpomembnejših vrednot EU, to je solidarnost. Vlada se že osem mesecev učinkovito spopada z epidemijo, tokratni paket pomoči ljudem in gospodarstvu je vreden eno milijardo evrov, je dejal.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je poleg tega omenila še poenostavitev postopkov prijave dela na domu, oprostitev najemnin poslovnih prostorov v lasti države in občin, podaljšanje odloga odplačevanja posojil, pomoč prevoznikom, topel obrok za učence in dijake iz socialno ogroženih družin med šolanjem na daljavo, poenostavljeno oddajanje vlog za pravice iz javnih sredstev ter bivanje starša z otrokom v bolnišnici. Tudi na kmete se ni pozabilo, prav tako ne na tiste, ki delajo z bolniki s covidom-19, je dodala.
"Ukrepi so dobri, naši državljani pa jih potrebujejo in pričakujejo," je podporo napovedala tudi Janja Sluga (SMC). Šesti protikoronski zakon je po njenih besedah hiter odziv na probleme, ki so nastopili zaradi drugega vala epidemije.
"Vlada se z vsemi šestimi protikoronskimi paketi trudi, da bi državljani s čim manj posledicami prebrodili epidemijo. Čas pa bo pokazal, kako bo pri tem uspešna," pa je dejal Dušan Šiško (SNS).
Vlada je pri pripravi predloga šestega protikoronskega zakona precej hitela in odbor za finance je moral zakonsko besedilo popravljati z vrsto dopolnil, ki so jih v koaliciji pripravili na podlagi pripomb pravnikov državnega zbora. Pričakovati je, da bo prišlo še do dodatnih sprememb, saj imajo poslanci tudi danes pred seboj večje število dopolnil.
