Šircelj je na popoldanski vladni novinarski konferenci spomnil, da šesti protikoronski zakon podaljšuje nadomestilo plačil za začasno čakanje na delo, vendar s spremembo, da lahko podjetja dobijo 100-odstotno nadomestilo. A je dovoljena državna pomoč v tem primeru omejena na 800.000 evrov, pri čemer ta znesek vključuje tudi že prejeto pomoč.
V primeru, da podjetja uveljavljajo nadomestilo v višini 80 odstotkov, pa znesek navzgor ne bo omejen. "Podjetja se bodo glede tega lahko odločila na podlagi izračuna, ki ga bodo naredila pri sebi," je pojasnil. Za 100-odstotno povračilo bi se lahko odločila zlasti mikro in manjša podjetja.
Dopolnilo, s katerim je koalicija nameravala majhnim podjetjem ponuditi subvencioniranje čakanja na delo v polnem znesku, sicer na današnji seji odbora DZ za finance ni bilo potrjeno. Prišlo je namreč do zapleta, zaradi katerega so glasovanje o tem ter še nekaterih drugih dopolnilih preskočili. Janja Sluga (SMC) je napovedala, da bodo poskušali to vsebino vključiti v zakon na plenarni seji DZ v sredo.
Šircelj je spomnil tudi na odločitev parlamentarnega odbora za finance, da bo država z delnim kritjem fiksnih stroškov priskočila na pomoč podjetjem že v primeru upada prihodkov za 30 odstotkov. Pomoč, katere višina se bo izračunavala po posebni formuli, ki ob prihodkih upošteva tudi število zaposlenih, bo podjetjem na voljo za oktober, november in december.
Višina povračila bo sicer odvisna od tega, ali je prizadetim podjetjem letos prihodek glede na lani upadel za več kot 70 odstotkov ali za med 30 in 70 odstotkov. Izplačilo bodo podjetja za vse tri mesece skupaj prejela 20. januarja prihodnje leto.
Šircelj je prikazal tudi primere dveh podjetij in povračila, ki bi jima pripadalo. Podjetje z letnim prihodkom treh milijonov evrov in 60 zaposlenimi bi tako v primeru več kot 70-odstotnega padca prihodkov glede na lani prejelo 108.000 evrov nadomestila za fiksne stroške, v primeru od 30- do 70-odstotnega padca pa 54.000 evrov. Manjše podjetje s tremi zaposlenimi in mesečnim prihodkom 12.500 evrov pa bi v primeru več kot 70-odstotnega znižanja prihodkov prejelo 5400 evrov, v primeru 30- do 70-odstotnega zdrsa pa 2700 evrov.
Vlada v šestem protikoronskem zakonu predlaga še podaljšanje moratorija na odplačevanje kreditov do 31. januarja prihodnje leto z možnostjo dodatnega podaljšanja za šest mesecev. Sproščena je jamstvena shema, ki bankam omogoča, da dobijo jamstvo za kredite podjetjem; zgornja meja posojila bo dvignjena na 25 odstotkov prihodkov, odpadla pa bo zahteva obveznega pobota.
Šircelj je sicer v odgovoru na novinarsko vprašanje pojasnil, da je trenutno izkoriščene od dva do tri odstotke celotne jamstvene sheme, "kar mislim, da je dobro". Likvidnostno stanje gospodarstva je relativno dobro, je dodal.
Ukrepi bodo tudi na drugih področjih; tako denimo v času, ko otroci ne morejo v vrtec, tega ne bo treba plačevati, prav tako ne bo treba plačevati bivanja v študentskih domovih. Za športnike, ki so uspešni na mednarodnem področju, bo vlada financirala zaščitno opremo, plačala bo tudi malico za vse otroke do tretjega dohodninskega razreda. Vlada bo za izobraževanje zagotovila tudi sredstva za telekomunikacijsko opremo.
"Drugi val krize je v primerjavi s prvim zahtevnejši. Vendar je vlada prepričana, da je treba vztrajati," je še poudaril minister.
