Ustavno sodišče je namreč odločilo, da opustitev glasovalnih naprav na voliščih ne posega v pravico invalidov do enake obravnave pri uresničevanju volilne pravice, zato zakonska ureditev, ki ureja to področje, ni neskladna z ustavo.
Novela zakona o volitvah v državni zbor iz aprila 2017 je namreč med drugim odpravila glasovanje invalidov z glasovalnimi napravami in ga nadomestila z glasovanjem po pošti. Ustavno sodišče je ustavno skladnost te ureditve in zakonskih ukrepov pozitivne diskriminacije za uresničevanje aktivne volilne pravice invalidov nasploh presojalo na pobudo več posameznikov in Društva za pravice invalidov Slovenije.
Po navedbah Državne volilne komisije (DVK) je odločitev ustavnega sodišča še kako pomembna za njihovo delo, hkrati pa dokazuje pravilnost stališča Službe DVK pri pripravi in usklajevanju omenjene novele zakona v DZ.
"DVK in njena služba si bosta tako kot do zdaj tudi v prihodnje prizadevali za olajšanje uresničevanja pravice do osebnega, samostojnega in tajnega glasovanja invalidov," so še zapisali v odzivu.
Odzval se je tudi pravnik Jurij Toplak, ki je opozoril, da je na Evropskem sodišču za človekove pravice trenutno v zaključku postopek odločanja o tem, ali Slovenija neenakopravno obravnava invalide pri volitvah. "Ustavno sodišče bi lahko preprečilo obsodbo Slovenije v Strasbourgu, a se je z odločbo, objavljeno v torek, odločilo za drugačno razlago mednarodne konvencije o pravicah invalidov od razlage, ki so jo podali organi OZN. Ali ustavni sodniki pravilno razumejo, kdaj gre za diskriminacijo invalidov, bo Evropsko sodišče za človekove pravice objavilo predvidoma v enem letu," je zapisal.
Odločba ustavnega sodišča je bila sicer zanj pričakovana. "Če bi namreč stavno sodišče mednarodne konvencije razlagalo pravilno, Slovenija pri Evropskem sodišču za človekove pravice ne bi bila že tristokrat obsojena," je zapisal.
