Madžarska in Poljska sta v ponedeljek blokirali bistvena dela svežnja - uredbo o večletnem proračunu in sklep o lastnih virih, za kar je potrebno soglasje. Razlog za njuno blokado je nasprotovanje dogovoru o uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je prav tako del svežnja, a se sprejema s kvalificirano večino, ki je bila zagotovljena.
Poskrbeti je treba, da evropska sredstva iz svežnja za obnovo Evrope čim prej dosežejo vse, ki jih potrebujejo, je poudaril nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth začetkom virtualnega zasedanja ministrov EU za evropske zadeve, ki so danes pregledali stanje v pogajanjih o tem svežnju v vrednosti 1824 milijard evrov. Veto bodo ljudje zelo drago plačali, je opozoril.
Nato so se v javni razpravi o stanju v procesu sprejemanja svežnja, ki vključuje prihodnji večletni proračun v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, danes zvrstila številna opozorila, izrazi frustracij ter pozivi k enotnosti in solidarnosti.
Italija je na primer izrazila globoko frustracijo in opozorila, da je položaj izjemno resen, saj so učinki pandemije na gospodarstvo in družbo zelo slabi. Ne bi nas smelo biti strah pogojevanja z vladavino prava, je še izpostavil italijanski predstavnik in opozoril, da bodo odgovorni za zamude morali prevzeti resno politično odgovornost.
Portugalska, ki bo z januarjem od Nemčije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, je opozorila, da ni časa za igre moči in da si unija ne more privoščiti politične krize poleg zdravstvene krize.
Če unija svežnja ne bo sprejela čim prej, bo to poslabšalo zdravstveno krizo, čemur se je vsekakor treba izogniti, pa je posvarila Francija.
Podobna sporočila in opozorila glede nujnosti čimprejšnjega dogovora je bilo slišati tudi od Avstrije, Danske, Slovaške, Španije, Švedske, Finske, Irske in Hrvaške.
Madžarska je izpostavila, da ni časa za "ideološke igre" in da ne bo dovolila napadov, kakršnim je že bila priča v preteklosti, ter ocenila, da poskuša unija z mehanizmom pogojevanja z vladavino prava zaobiti pogodbe EU in julijski dogovor voditeljev. Poljska pa je poudarila, da je "preprosto potreben boljši kompromis" in da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno.
Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je vsem tistim, ki oklevajo, zatrdil, da bo Evropska komisija delovala na podlagi najobjektivnejših standardov, če bo treba sprejemati odločitve na podlagi mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava.
Nemški državni sekretar Roth pa se je na madžarsko intervencijo odzval z besedami, da vladavina prava ni ideologija, da je bila Evropa zgrajena na demokraciji in pravilih, da primerjave unije in totalitarnih režimov niso sprejemljive ter da si ne more predstavljati, da bi kdo lahko resno tako mislil.
V razpravi je sodeloval tudi slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je izpostavil, da Slovenija v celoti podpira dogovor o svežnju in da je potreben hiter dogovor o vseh elementih. Izpostavil je tudi, da bo unija le enotna uspela zagotoviti rezultate in da je še nekaj manevrskega prostora za dogovor v prihodnjih dneh.
Že pred tem so na zunanjem ministrstvu za STA sporočili, da Slovenija podpira sprejetje dogovora o večletnem finančnem okviru in instrumentu za okrevanje. Dodali so, da mora biti skupen cilj EU, da se začne dogovor izvajati čim prej, kar pomeni, da je treba iskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse članice.
Navedli so še, da zaupajo nemškemu predsedstvu Sveta EU, da bo tudi glede vprašanja pogojevanja sredstev s spoštovanjem vladavine prava v dvostranskih stikih s članicami na najvišji politični ravni uspelo najti rešitev, ki ne bo razdvajala in bo omogočila čim hitrejše izvajanje paketa za okrevanje.
Premier Janez Janša je sicer danes v DZ zatrdil, da ni bilo še nobene blokade, saj da o tem še ni odločal Evropski parlament, niti Svet EU, niti noben nacionalni parlament, ki bi morda lahko blokiral dogovor. Po njegovih besedah so bile samo izkazane namere, kar pa spravlja postopek v časovno stisko.
Pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU so politični dogovor o 1824 milijard evrov milijard evrov vrednem svežnju za spoprijem EU s pandemijo covida-19, ki vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in sklad za okrevanje, dosegli prejšnji teden, zdaj pa so na potezi članice.
Na koncu mora sveženj potrditi Evropski parlament. Po navedbah virov v Evropskem parlamentu je parlament postopek pripravljen dokončati karseda hitro, ko bo na ravni držav članic dosežen dogovor, a po zapletih vse kaže, da o tem evroposlanci ne bodo odločali na naslednjem plenarnem zasedanju prihodnji teden.
