Kot so sporočili iz urada predsednika republike, bodo decembrska posvetovanja namenja tudi nekaterim drugim aktualnim kandidacijskim postopkom.
Pahor bo po posvetu s poslanskimi skupinami in predstavnikoma narodnih skupnosti odločil, koga bo predlagal državnemu zboru v izvolitev. DZ kandidata za sodnika izvoli s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46. Sledi preizkus kandidata pred t. i. Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo potrjuje primernost in strokovnost kandidatov za to Sodišče EU.
V postopku iskanja kandidata za Splošno sodišče EU se je doslej že dvakrat zapletlo v DZ. Zadostne večine poslancev že lani spomladi ni dobil dosedanji sodnik na tej veji sodišča Miro Prek, nato pa letos spomladi ni uspelo niti Juretu Vidmarju oz. Nini Savin Bossiere, ki ju je Sodni svet predhodno izbral kot najprimernejša kandidata.
Ministrstvo za pravosodje je objavilo ponovni razpis za mesto kandidata za sodnika omenjenega sodišča, ko po prvem razpisu v državnem zboru nobeden od predlaganih kandidatov ni prejel zadostne podpore.
Po ponovnem razpisu 20. julija letos je ministrica za pravosodje predsednika republike obvestila, da se je za eno sodniško mesto prijavilo osem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Po abecednem vrstnem redu so to Andrej Auersperger Matić, Maja Brkan, Veronika Fikfak, Senko Pličanič, Saša Sever, Ana Stanič, Jure Vidmar in Renata Zagradišnik.
Predsednik republike je v skladu z zakonom sodni svet in vlado zaprosil za mnenje o vseh kandidatih. Mnenje vlade je prejel 10. oktobra, mnenje Sodnega sveta pa 6. novembra 2020. Slednji je podprl kandidaturo Maje Brkan.
Konec oktobra je sicer propadla tudi kandidatura Klemna Podobnika za drugo sodniško mesto na Splošnem sodišču EU, potem ko ni opravil preizkusa pred Odborom 255. Tudi ta razpis bo potrebno ponoviti.
Na Sodišču EU ima vsaka članica EU sicer pravico predlagati po enega sodnika, na Splošnem sodišču EU pa po dva.
