"Iz pritožb posameznikov, novinarjev in odvetnikov izhaja, da sodišča prosilcem dostop do informacij javnega značaja - tudi do sodb - v celoti zavračajo in se pri tem sklicujejo prav na sodbo Vrhovnega sodišča RS," je v sporočilu za javnost zapisala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Opozorila je, da to jasno kaže, da sodba bistveno vpliva na (ne)transparentnost delovanja sodišč.
Izpostavila je, da so sodišča glede na sodbo zavzela stališče, da se zakon o dostopu do informacij javnega značaja za informacije iz sodnih spisov ne uporablja, zaradi česar številne informacije o predkazenskih, kazenskih in sodnih postopkih, ki so bile vse od uveljavitve tega zakona leta 2003 v celoti dostopne, javnosti niso več na voljo, če za to ne izkaže pravnega interesa. "Še več, javnost ne dobi več niti podatkov o pravnomočno končanih primerih, torej pravnomočnih sodbah, ki so jih sodišča izrekla v imenu ljudstva," opozarja Prelesnikova.
Izrazila je upanje, da bodo sodišča sledila navedbam vrhovnega sodišča, ki je v sporočilu za javnost zapisalo, da podpira prost dostop do sodne prakse za javnost in novinarje. "V demokratični družbi je namreč prav nadzor javnosti preko medijev in civilne družbe nujen za zakonito delovanje vseh organov javnih oblasti, tudi pravosodnih organov," je še navedla informacijska pooblaščenka.
Prelesnikova je že prejšnji teden državni zbor zaprosila za sprejem avtentične razlage zakona o dostopu do informacij javnega značaja, saj si želi preprečiti razhajanja v razumevanju dostopa.
Iz vrhovnega sodišča so prejšnji teden sporočili, da njihova sodba iz maja letos ne omejuje dostopa do sodb sodišč. Kot so zagotovili, so v sodstvu načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti omenjena sodba. Da naj bi omenjena odločitev upravnega oddelka vrhovnega sodišča zapirala sodstvo javnosti, pa je posledica zmotnih razlag, so zapisali. Da omenjena sodba ni posegla v obveznosti sodišč glede dostopa, so zapisali tudi v Sodnem svetu.
Ljubljana, 17. novembra (STA)
