Izjava, sprejeta natanko pet let po terorističnem pokolu v Parizu, ki je terjal 130 življenj, je močno znamenje solidarnosti in enotnosti, je poudaril nemški notranji minister Horst Seehofer, ki je vodil zasedanje, ker Nemčija v drugi polovici leta predseduje Svetu EU.
Iz izjave na šestih straneh, v kateri ministri najodločneje obsojajo "barbarska dejanja", je Seehofer izpostavil poudarek, da unija ne bo odstopala od svojih skupnih vrednot, kot so vladavina prava, svoboščine in pluralnost. Ministri sicer izpostavljajo, da boj unije ni uperjen proti nobenemu verskemu ali političnemu prepričanju, temveč proti fanatičnemu in nasilnemu ekstremizmu.
Tako Seehofer kot evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson sta ob tem pozvala k doslednemu izvajanju že sprejetih in načrtovanih dogovorov, še zlasti k čimprejšnjemu sprejetju zakonodaje, ki naj bi terjala odstranitev terorističnih vsebin s spleta v eni uri po nalogu pristojnih nacionalnih oblasti.
Trenutno še potekajo pogajanja članic unije in Evropskega parlamenta o omenjeni uredbi o terorističnih vsebinah na spletu, ki jo je komisija predlagala septembra 2018. Ministri so v izjavi zapisali, da je cilj pogajanja končati do konca leta.
Zavezali so se tudi k vzpostavitvi novega in učinkovitega instrumenta za čezmejno odstranjevanje terorističnih vsebin s ciljem, da se izdajajo nalogi za odstranitev s čezmejnim učinkom, kar bi omogočilo odstranitev sporne vsebine v uri ali manj po tem, ko je prijavljena.
Johanssonova je potrdila, da bo komisija 9. decembra predstavila nov protiteroristični sveženj, ki naj bi vključeval krepitev evropskega policijskega urada Europola. Še zlasti je po komisarkinih besedah pomembno, da članice bolj sodelujejo. "Potrebna je boljša izmenjava informacij in izmenjava boljših informacij," je izpostavila.
Ministri so v izjavi zapisali, da je gibanje oseb, ki predstavljajo grožnjo terorizma ali nasilnega ekstremizma (uporablja se nemški izraz Gefährder), velik izziv, o čemer pričajo tudi nedavni napadi, ter da je pomembno izmenjevati informacije o teh osebah. Skupne definicije osebe, ki predstavlja takšno grožnjo, pa še ni.
Prav tako se še preučuje možnost ukrepanja glede šifriranih podatkov. Seehofer se zavzema za to, da bi lahko imele vlade v okviru boja proti terorizmu dostop do šifrirane komunikacije, na primer na digitalnih platformah, kot sta Signal in WhatsApp. V izjavi piše, da morajo članice preučiti vprašanje šifriranja podatkov s ciljem, da bo mogoče zakonito zbirati in uporabljati digitalne dokaze.
Francoski predsednik Emmanuel Macron v okviru krepitve boja proti terorizmu želi tudi reformo schengna, a danes ministri niso podrobno govorili o tem, saj se konkretni predlogi Francije pričakujejo v prihodnjih tednih. V izjavi so izpostavili pomen ohranitve in krepitve delovanja schengna in okrepitve zunanje meje.
Slovenski notranji minister Aleš Hojs je izpostavil, da mora enotnost, ki so jo danes izrazili ministri, voditi v boljši pretok informacij. Ob tem je spomnil na poročanje o obveščevalnih napakah, ki so se zgodile med slovaškimi in avstrijskimi obveščevalci v povezavi z nedavnim napadom v Avstriji, ker da avstrijski obveščevalci očitno niso dovolj resno jemali slovaških kolegov.
V povezavi z zakonodajo o terorističnih vsebinah na spletu pa je Hojs povedal, da je problem omenjena ena ura, saj je ta čas izrazito kratek. Poleg tega je še odprto vprašanje, kdo bo presodil, da je nek spletni zapis sporen. Na primer, če gre za spletni zapis v Sloveniji, ki razburi Francoze, kdo je tisti, ki bo naročil umik - slovenska ali francoska oblast.
Ministri so sicer danes znova razpravljali o novem migracijskem paktu, ki naj bi odpravil zastoj pri azilni reformi, nastal zaradi spornih obveznih migracijskih kvot. Novi pakt temelji na načelu prožne, a še vedno obvezne solidarnosti, ki vključuje tudi določena obveznost glede premeščanja. Eden bistvenih novih elementov pa so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju.
Hojs je danes poudaril, da Slovenija nikakor ni zgolj v skupini višegrajskih držav, kot se velikokrat poudarja v medijih. Danes je bilo po njegovih besedah jasno, da nekaterim rešitvam iz pakta, kot je obvezno premeščanje, nasprotujejo tudi druge države, na primer Avstrija in Danska.
Sicer pa je izrecno opozoril na zelo problematično sivo cono v predlogu novega migracijskega pakta glede slovenske meje s Hrvaško, ki je zunanja schengenska meja, ne pa tudi zunanja meja EU. Ni namreč jasno, ali bo Slovenija nezakonite migrante še lahko vračala na Hrvaško, je dejal ob robu virtualnega zasedanja notranjih ministrov EU.
Izpostavil je tudi problem majhnih držav pri vračanju nezakonitih migrantov zaradi omejene diplomatske vplivnosti, ponovil, da ima Slovenija težavo z opredelitvijo solidarnosti, ter poudaril, da ni potrebe po posebni obravnavi migrantov, rešenih na morju, kot predvideva pakt, saj da je to samo dodaten dejavnik potega za ljudi, ki želijo priti v Evropo.
