Finančni ministri so o načrtih za krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma razpravljali le nekaj dni po najnovejšem terorističnem napadu na evropskih tleh, ki je v ponedeljek zvečer pretresel Avstrijo.
Evropska komisija naj bi v prvem četrtletju prihodnjega leta predlagala evropski nadzorni organ za boj proti pranju denarja, ki bi v izjemnih okoliščinah lahko posegel v delo nacionalnih oblasti, če te ne bi bile zmožne zagotoviti ustreznega nadzora.
Ministri so danes razpravljali o političnih smernicah za komisijo pri pripravi predloga, pri čemer so podprli vzpostavitev evropskega nadzornika z neposrednimi pristojnostmi nad določenim številom entitet in s pooblastili, da v jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah prevzamejo nadzor od nacionalnih organov.
Sklepe o teh političnih smernicah bodo uradno sprejeli po pisnem postopku, kot je običaj v primeru videokonferenc v času pandemije novega koronavirusa, saj na daljavo takšnih odločitev ne morejo sprejemati.
Slovenski finančni minister Andrej Šircelj je ocenil, da je bil storjen precejšen napredek pri pravnih podlagah, in pojasnil, da je potekala razprava predvsem o tem, ali bo EU imela tudi organ, ki si bo na evropski ravni prizadeval za preprečevanje pranja denarja.
"Situacija je zapletena, tako varnostno kot ekonomsko in finančno, tako da vse države so izrazile podporo temu, da se nadzor nad preprečevanjem pranja denarja okrepi," je še povedal Šircelj na virtualni novinarski konferenci po zasedanju.
Razpravljali so tudi o povečanju slabih posojil v bančnem sektorju zaradi pandemije covida-19. Nujno je hitro zgodnje in odločno ukrepanje, je opozoril izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis in spomnil, da bo komisija nov načrt za zmanjševanje slabih posojil predstavila decembra.
Šircelj je v povezavi s tem povedal, da se položaj v Evropi razlikuje od države do države, da imajo nekatere banke več slabih posojil, druge manj ter da je Slovenija na dobri poti in da pri nas slaba posojila danes niso velika težava.
Obenem pa je opozoril, da se napoveduje možnost naslednje recesije ter da je treba biti previden in imeti nadzor nad slabimi posojili, kar velja tudi za Slovenijo.
Sicer pa je slovenski finančni minister izpostavil prepričanje, da so države, tudi Slovenija, na drugi val pandemije v ekonomskem in finančnem smislu pripravljene bolje, kot so bile na prvega.
Spomnil je tudi, da bo v prihodnjem letu še naprej veljalo maksimalno odstopanje od veljavnih evropskih proračunskih pravil. Maksimalno prožnost zagotavlja sprožitev splošne odstopne klavzule pakta za stabilnost in rast, ki jo je mogoče uporabiti v primeru resnih gospodarskih težav, ki vplivajo na celotno EU.
