Da vlada že pripravlja nov sveženj protikoronske zakonodaje, so v ZSSS izvedeli iz medijev. "Na tem mestu obžalujemo, da socialni partnerji, skladno z določili pravilnika o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta RS, nismo bili o tem formalno obveščeni in povabljeni k aktivnemu sodelovanju," so podčrtali.
Šesti paket protikoronske zakonodaje bi moral biti po njihovem "še bolj usmerjen k ljudem in izboljševanju njihovega ekonomskega in socialnega položaja, tudi s spodbujanjem notranje potrošnje", so zapisali v pismu. Tako se zavzemajo za ukrepe, ki bi spodbudili notranjo potrošnjo, povečali kupno moč prebivalstva ter okrepili povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah slovenskih podjetij in obrtnikov.
Medtem ko so v Gospodarski zbornici Slovenije vladi predlagali, naj počaka z uveljavitvijo nove zakonodaje, ki bi zvišala minimalno plačo, so sindikati prepričani, da bi bilo zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na račun pravic delavcev, zlasti njihovih plač, "zgrešena poteza". Predlagajo pa tudi, da se čas, ko so delavci na čakanju na delo doma ali delajo po skrajšanem delovnem času, porabi za dodatna usposabljanja in izobraževanja.
Opozarjajo, da s protikoronsko zakonodajo vlada ne sme uvajati sprememb, ki pomenijo ali bi lahko pomenile trajen poseg v sistemsko zakonodajo oziroma spremenile delovanje sistema v njegovem bistvu. Nenazadnje pa so ponovili, da pričakujejo oblikovanje ukrepov za šesti protikoronski zakon ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in v okviru socialnega dialoga.
Med konkretnimi predlogi sindikata so 100-odstotno nadomestilo plače enemu od staršev zaradi varstva otroka v primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev. Samozaposlenim naj se povrne izpad dohodka v višini minimalne plače za čas, ko ne more opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok.
V primeru, ko je čakanje na delo doma posledica prepovedi opravljanja dejavnosti, naj pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100 odstotkov. Delavcem, ki v času epidemije covida-19 delajo na delovnih mestih, bi ZSSS dodelila dodatek za delo v višini 250 evrov mesečno.
Sindikati predlagajo tudi zvišanje dodatka za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za covidom-19, na 50 odstotkov. Vsem, ki v dosedanjem času niso bili deležni pomoči države, a jih je prizadela epidemija in nimajo rednih prihodkov, naj se izplača posebna denarna pomoč.
Ukrep krajšega delovnega časa bi po predlogu sindikatov pospremila dodatna stimulacija za tiste delavce, ki bi se udeležili enega od programov usposabljanj zavoda za zaposlovanje. Finančno naj bi država tudi sicer spodbujala zagotavljanje večje digitalne pismenosti, pridobivanje dodatnih znanj in kvalifikacij ter dodatno usposabljanje.
Delodajalci, ki prejemajo subvencije, po predlogu sindikatov ne bi smeli odpuščati v času, ko prejemajo državno podporo, in še nekaj mesecev zatem. Prav tako podjetja, ki so prejela državno pomoč, tri leta ne bi smela deliti dobička brez sorazmerne soudeležbe delavcev. Sredstva dodeljenih pomoči se bi štela kot vložek države v premoženje delodajalca, na podlagi katerega država pridobi določen delež podjetja, pri čemer bi se morala država v določenem časovnem obdobju iz takšnega podjetja umakniti oziroma svoj delež prodati.
Banke bi po predlogu sindikatov morale na prošnjo kreditojemalca zamrzniti plačilo kreditov do konca leta 2021. Sindikati bi med drugim tudi znižali plačilo komunalnih prispevkov in električne energije gospodinjstvom do konca leta 2021 za pet odstotkov.
Cene osnovnih življenjskih potrebščin se naj zamrznejo na dan 1. novembra, in sicer do konca leta 2021. V ZSSS ob tem predlagajo še ponovno regulacijo cen pogonskih goriv, podaljšanje koriščenja turističnih bonov in razširitev njihove rabe, subvencioniranje nakupa slovenskih izdelkov oziroma vpeljavo bonov za koriščenje storitev, ki jih nudijo slovenska podjetja in obrtniki, ter določitev najvišje cene za varovalno opremo za maske, razkužila ter vizirje.
