V GZS vladi predlagajo, da s šestim protikoronskim paketom ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19 preloži uveljavitve zakona o minimalni plači do 1. januarja 2023. Kot so zapisali, bo uveljavitev določil povzročila velik dvig plač.
Predlagajo tudi popravke poroštvene sheme za nova posojila, in sicer dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva, na 25 odstotkov prodaje in dvakratnik stroškov dela, neizključevanje z moratorijem na kreditne obveznosti ter poenostavitve pri vlogah za posojila do enega milijona evrov v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev.
Na GZS se zavzemajo za subvencijo za kritje fiksnih stroškov. Podjetja, katerih poslovanje je bilo zaradi epidemije prizadeto in so zaradi tega letos v primerjavi z lanskim letom zabeležila več kot 80-odstotni padec prodaje, naj bodo upravičena do 80-odstotnega kritja fiksnih stroškov, tista z več kot 60-odstotnim padcem prihodkov bi bila upravičena do 60-odstotnega kritja fiksnih stroškov itd.
V zbornici v predlogu ukrepov izpostavljajo tudi pomen ohranitve razvojnih oddelkov v podjetjih. Kot so zapisali, so se v zadnji finančni krizi ta sredstva zmanjšala, kar je vodilo do razvojnega zaostanka v obdobju 2010-2013. Zdaj si želijo ustreznih in pravočasnih ukrepov, ki bodo preprečili upad razvojnih aktivnosti v podjetjih, pri čemer so med drugim predlagali subvencije za razvojne kadre, krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih in raziskovalno razvojni vavčer.
Podjetja bi tako kandidirala za vavčerje, ki bi jih lahko uporabila za financiranje razvoja, ki se izvaja na inštitucijah znanja. Skupna višina vavčerja bi bila 200.000 evrov v dveh letih, pri čemer bi polovico pokrila država, drugo polovica pa podjetja.
Glede čakanja na delo predlagajo preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi vladnih ukrepov ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. Izplačano nadomestilo plače naj se, kot predlaga GZS, za delavce na čakanju, zaposlenih pri teh subjektih, povrne v celotni višini izplačanega nadomestila, ne le 80 odstotkov. Za vse ostale subjekte naj ukrep čakanja na delo ostane enak kot v petem paketu.
Prav tako predlagajo, naj se zavarovancem, ki imajo na dan uveljavitve šestega paketa ukrepov pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe, nadomestilo krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne začasne zadržanosti dalje. Nadomestila pa naj se zavodu za zdravstveno zavarovanje povrnejo iz državnega proračuna.
Na GZS bi tudi spremenili ureditev državne pomoči tako, da podjetja, ki so koristila iz interventne zakonodaje ukrep čakanje na delo, v primeru višjih prihodkov sredstva v višini državne pomoči namenijo za investicije, raziskave in razvoj. Zavzemajo se še za podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev. Prav tako si želijo oprostitve plačila prispevkov ter trošarin za količine neprevzetih količin energentov, ki so posledica epidemije.
Na področju transporta pa se zavzemajo za nadomestilo za izvajalce posebnih linijskih prevozov. Licencirani prevozniki potnikov naj bodo po predlogu GZS zaradi nezmožnosti izvajanja prevozov zaradi epidemije upravičeni do nadomestila stroškov v višini 36 odstotkov dnevne cene na dan za vsak dan ali ustrezen delež pogodbene cene na dan, če dnevna cena ni določena. Izvajalci občasnih prevozov naj bodo upravičeni do nadomestila stroškov v višini 33,3 evra na avtobus na dan, izvajalci mestnega prevoza, ki beležijo več kot 60 odstotni upad potnikov, pa naj bodo po predlogu GZS upravičeni do nadomestila stroškov v višini 79,30 evra na avtobus na dan.
