Ustavno sodišče je lani ocenilo, da obstoječa ureditev sprejema oseb z duševno motnjo v varovani oddelek v zakonu ni skladna z ustavnima načeloma varstva osebne svobode ter varstva človekove osebnosti in dostojanstva. Državnemu zboru je naložilo, da protiustavnost odpravi v devetih mesecih, vladi pa, da brez nepotrebnega odlašanja sprejme nujne organizacijske ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti v socialno varstvenih zavodih in dovolj osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve.
V zakon pa je ustavno sodišče poseglo tudi leta 2015 in že tedaj presodilo, da glede na to, da lahko poda privolitev za sprejem v varovani oddelek in odpust iz njega zakoniti zastopnik oz. skrbnik osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo, ureditev posega v pravico te osebe do osebne svobode.
K nujnim spremembam zakona so pogosto pozivali tudi pri varuhu človekovih pravic. Ljudje z motnjami v duševnem zdravju so še vedno pogosto diskriminirani in stigmatizirani, zato so koraki naprej na tem področju nujni, je v začetku oktobra pozval varuh Peter Svetina.
Predlog v javni razpravi tako zdaj ureja pravice oseb v psihiatriji, ko prihaja do najbolj omejevalnih oblik in vrst zdravljenja v zdravstvenem varstvu, kot so denimo zdravstvena obravnava v oddelku pod posebnim nadzorom, obravnava na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi. To področje je bilo treba po navedbah predlagateljev urediti tako, da so pravice oseb z odvzeto poslovno sposobnostjo omejene čim manj.
Po predlogu se lahko pravice omejijo, če oseba ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih in če povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. O omejitvi pravic pa odloči sodišče.
Predlog uvaja rešitve, ki določene oblike zdravljenja širi tudi na primarno raven zdravstvenega varstva, kar je v skladu z načelom deinstitucionalizacije psihiatrije in približevanja zdravstvenih in socialnih storitev uporabniku v njegovem okolju.
Nadzorovana obravnava se tako po predlogu ne bo omejevala samo na psihiatrične bolnišnice, ampak se bo lahko izvajala pred sprejetjem v psihiatrično bolnišnico ali po zaključenem bolnišničnem zdravljenju. Tistim, ki so bili do zdaj zaradi narave bolezni sprejeti v bolnišnično obravnavo, praviloma na oddelek pod posebnim nadzorom, bo tako omogočena manj omejevalna zdravstvena obravnava.
Kljub temu pa bo izvedena z določeno stopnjo obveznega nadzora strokovnjakov glede na načrt zdravljenja. Predlog še posebej predvideva možnost za predčasno prekinitev nadzorovane obravnave zaradi izboljšanja zdravja.
Po zgledu anglosaksonskih držav bo osebam z duševno motnjo omogočeno, da vnaprej izrazijo svojo voljo glede zdravljenja. Ta možnost je po navedbah ministrstva pomembna civilizacijska pridobitev. S tem bodo odprli tudi možnost, da se tako v družbi kot v strokovni javnosti začne dialog o smernicah na tem področju.
Med pravicami oseb v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi je izrecno določena pravica do informiranosti. Dopolnjeni pa so tudi pogoji za imenovanje zastopnika, do katerega ima oseba z duševno motnjo v institucionalnem zdravljenju oziroma varstvu neodtujljivo pravico.
