Zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu določa, da lahko minister za zdravje prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, če z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti širjenja nalezljive bolezni. Da je ta člen, na katerem temeljijo vladni odloki, ki prepovedujejo gibanje na prostem od 21. do 6. ure ter gibanje po državi - sprva med statističnimi regijami, od danes pa med občinami-, meni več pobudnikov, ki so se obrnili na ustavno sodišče, med njimi tudi pravnik Andraž Teršek.
Teršek skupaj z odvetnikom Damijanom Pavlinom trdi, da lahko država prepove gibanje po državi in določi "policijsko uro" le, če razglasi izredno stanje. "Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi prepove, ravna protiustavno," sta prepričana.
A zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da so elementi zakonske ureditve, ki jih vsebuje omenjeni člen zakona o nalezljivih boleznih, ustrezni in primerni ter v zadostni meri določni za vzpostavitev zakonske pravne podlage za varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. Zato menijo, da določba ni v neskladju z 2. in 32. členom ustave, ustavnemu sodišču pa predlagajo, naj začetek postopka za oceno ustavnosti zavrne kot neutemeljen. Odbor je takšno mnenje podprl.
Drugi člen ustave namreč določa, da je Slovenija pravna in socialna država, 32. člen govori o svobodi gibanja, ki pa se lahko omeji z zakonom, če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni.
Da je zakon dovolj določen, meni tudi vlada. Po besedah države sekretarke na ministrstvu za zdravje Tine Bregant je vlada prepoznala covid-19 kot bolezen, za katero se uporabljajo splošni ukrepi po zakonu o nalezljivih boleznih. Zatrdila je, da so vsi ukrepi temeljili na vsakokratni strokovni preučitvi situacije v državi, stopnjevali pa so jih glede na epidemiološko stanje. Poleg tega vlada tudi redno preverja strokovno utemeljenost protikoronskih ukrepov.
Bregantova je na današnji seji tudi dejala, da je žalostna, da je situacija v državi prišla tako daleč. Dejala je, da nas je epidemija ujela dokaj nepripravljene, tako kot ves svet, a da ni države, ki bi na epidemijo odgovarjala s takšnimi ukrepi, da bi lahko živeli enako kot pred enim letom.