Po besedah pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič je ključna sprememba zakona, da krepi preventivno in nadzorno vlogo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter jasno razmejuje pristojnosti za pregon kaznivih dejanj korupcije med KPK na eni ter policijo in tožilstvom na drugi strani. Novela tako bolj natančno določa, da KPK izreka načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru, sume kaznivih dejanj pa naznanja pristojnim organom. "Ravno nejasnosti pri tem so v preteklosti povzročale veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge komisije," je dejala ministrica.
Novela ureja pravno podlago za delovanje aplikacije Erar, jasneje ureja postopek in vlogo udeležencev pred komisijo ter razširja nadzor nad premoženjskim stanjem na način, da so za poročanje o svojem premoženjskem stanju zavezani tudi nadzorniki družb v državni lasti. "Predlagane rešitve so po naši oceni takšne, da KPK dajejo ustrezna orodja za učinkovito delo," ocenjuje ministrica.
V predstavitvi stališč je večina poslanskih skupin novelo podprla. Po besedah Dejana Kaloha (SDS) novela spreminja in dopolnjuje tiste določbe zakona, ki v določenem delu še povečujejo učinkovitost KPK, ohranjajo pa njeno vlogo kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. "Verjamemo, da bo s sprejetjem novele prišlo tudi do želene ravni profesionalizacije komisije in se bo to prvenstveno kazalo v luči zakonitosti, strokovnosti in etičnosti njenega delovanja," je dejal.
"Kljub temu, da se z nekaterimi spremembami, ki jih je v besedilo vnesla koalicija, ne strinjamo, je prav, da jih končno tudi sprejmemo. Osnovni namen povečati učinkovitost KPK kot neodvisnega in samostojnega organa namreč ostaja," je dejal Rudi Medved (LMŠ).
"Slovenija že od leta 2012 ne zaznava napredka na Indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja Transparency International, in se je pri rezultatu za leto 2019 ponovno znašla pod povprečjem EU. Zato je sprejetje te novele še toliko bolj nujno," pa je kot razlog, zakaj je predlog treba podpreti, navedla Meira Hot (SD).
V SMC in NSi so zadovoljni, da je ob nekaterih novih pristojnostih, ki jih z novelo dobiva KPK, v proračunih za prihodnje dve leti za KPK zagotovljen dodatni denar. "Proračuna za letu 2021 in 2022 med drugim zagotavljajo dodatna sredstva za pet novih uslužbencev," je dejal Dušan Verbič (SMC). Spremembe zakona in dodaten denar bodo KPK omogočili večjo samostojnost in neodvisnost ter boljše delovne pogoje, je menil Blaž Pavlin (NSi).
V SAB jih po besedah Maše Kociper veseli, da predlog jasneje določa pravila postopka obravnave pred KPK. Ob tem je spomnila, da je v preteklosti zaradi pomanjkljivosti na tem področju padlo že nekaj pomembnih primerov. "Po vseh poskusih z novelacijami zakona smo danes prišli do točke, kjer kaže, da obstaja dovolj političnega strinjanja za ureditev tega področja", je dejala.
V DeSUS po besedah Jurija Lepa pozdravljajo predvsem spremembe v postopku izbire članov senata KPK: "To bo koristilo predsedniku republike, ki bo lažje izbral med resnično najbolj strokovnimi in osebnostno primernimi kandidati."
Do novele so bili kritični v Levici in SNS. "Že v prejšnjem mandatu smo imeli na predlog kar nekaj pripomb, a v prvi obravnavi smo ga takrat podprli. Prepričani smo bili, da bo vlada v nadaljevanju preko druge in tretje obravnave odpravila pomisleke. Dve leti in pol pozneje z razočaranjem ugotavljamo, da je pred nami skoraj identičen predlog," je dejal Miha Kordiš (Levica). V Levici so sicer nato na glasovanju novelo kljub vsemu podprli.
Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da je zakon celo izrazito slab, predvsem pa da ne omogoča sodnega varstva tistim, ki "jih bo KPK dobila v kremplje". Med drugim ga moti določba, da KPK po pravnomočnosti odločbe o prekršku podatke o kršitelju objavi na spletni strani. "Gre za pripravo politične inkvizicije in v SNS smo proti temu," je dejal. Poslanci SNS so nato tudi glasovali proti noveli.
