Ustavno sodišče je namreč junija letos ugotovilo, da so členi zakona, ki urejajo varstvo volilne pravice, v neskladju z ustavo. Po ugotovitvi ustavnega sodišča so v neskladju z ustavo 100., 101. in 102. člen zakona, ki določajo pravno varstvo kandidatov in predstavnikov kandidature. Po mnenju ustavnega sodišča je ureditev bistveno pomanjkljiva in nedoločna, kar bistveno otežuje učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva.
Po veljavni ureditvi občinski svet brez obrazložitve odloča o pritožbi z glasovanjem o potrditvi spornega mandata, kar upravnemu sodišču onemogoča učinkovit preizkus njegove odločitve.
V predlagani noveli je predvideno, da lahko vsak volivec, ne glede na to, ali je glasoval na volitvah ali ne, vloži ugovor na občinsko volilno komisijo v treh dneh po izvedbi volitev, torej po dnevu glasovanja. Ugovor lahko vloži zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih organov na volitvah ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka. Zatrjevane nepravilnosti pa morajo biti v ugovoru natančno in konkretno opisane.
Če občinska volilna komisija na podlagi ugovora ali po uradni dolžnosti ugotovi obstoj nepravilnosti pri izvajanju kateregakoli opravila volilnega organa na volitvah, jih odpravi. Če nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do drugačnega izida volitev, občinska volilna komisija s sklepom razveljavi glasovanje na voliščih, na katerih je prišlo do nepravilnosti (lahko tudi na vseh voliščih v občini, če gre za takšno naravo nepravilnosti), odredi ponovno glasovanje ter določi datum novega glasovanja, upoštevajoč s tem zakonom določene roke za izvedbo glasovanja na volitvah.
Občinska volilna komisija o ugovoru odloči z ugotovitvijo izida volitev. Vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov ali vsak volivec lahko po objavi izida volitev vloži tožbo na upravno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu občinske volilne komisije, v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem in zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka. Za vse vrste sporov je določeno, da je rok za vložitev tožbe tri dni po objavi izida volitev.
Predlog predvideva obvezno zastopanje po odvetniku oziroma odvetniški družbi. Zakon določa tudi izključno elektronsko komunikacijo; vloge strank in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki. Rok za odgovor na tožbo je osem dni. Nova dejstva in dokazi se lahko izjemoma navajajo do konca naroka za glavno obravnavo, če jih stranke brez svoje krivde niso mogle navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo. Zoper odločitve upravnega sodišča ni pritožbe.
Predlagane spremembe po navedbah ministrstva "bistveno prispevajo k varstvu javnega interesa oz. uresničitvi ustavno pravnih vrednot pri izvedbi lokalnih volitev, te so pošten volilni postopek, verodostojnost volilnega izida in zaupanje državljanov v pošteno izvedbo volitev".
Poleg sistematične in celovite ureditve volilnega spora pa ministrstvo za javno upravo hkrati z ureditvijo volilnega spora predlaga še nekatere druge spremembe. Med drugim bi določili, da morajo biti predsedniki občinskih volilnih komisij imenovani izmed sodnikov, ki opravljajo sodniško službo.
Predlog pa ureja tudi pluralnost sestave občinskih volilnih organov in nezdružljivost članstva v občinskih volilnih organih. Prav tako bi med drugim določili, da državni organi, torej upravne enote, pri izvajanju aktivnosti ob lokalnih volitvah občinam ne smejo zaračunavati stroškov dela.
Predlog novele je objavljen tudi na portalu eDemokracija. Pripombe je možno posredovati do 20. novembra.
