Vlada je 30. septembra v DZ poslala predlog novele zakona o tujcih. Kot so pojasnili tedaj, predlog prinaša nekatere rešitve v primeru, če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Predlog sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Ta je predvidevala, da bi lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sprožil poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, s čimer bi bila onemogočena individualna obravnava tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer.
Med drugim bi lahko policija v primeru zaostrenih migracijskih razmer, ko državni organi ne bi več mogli v celoti izvajati svojih obveznosti, namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito pod nekaterimi pogoji zavrgla že na meji. Predlagana rešitev po navedbah vlade upošteva odločbo ustavnega sodišča.
S predlogom se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Sloveniji. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov oziroma nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod pa se prehaja v enofazni sistem. Tako bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.
Nekaj zadržkov glede predloga so imeli na ministrstvu za pravosodje. Tako so že tekom medresorskega usklajevanja opozorili, da ustava zahteva individualne obravnave posameznikov, na previsoko postavljen standard, po katerem mora tujec izkazati, da mu grozi v sosednji državi članici EU resnična nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, pa tudi na dejstvo, da ugotovitve o tem, ali je sosednja država varna ali ne (v smislu sistemskih pomanjkljivosti), ne more sprejemati policija. Opozorili pa so tudi na problematičnost rešitve, po kateri vložena pritožba zoper sklep, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže, ne zadrži izgona tujca iz države.
Kot so pojasnili, je bilo zakonsko gradivo glede na njihove pripombe v pomembnem obsegu izboljšano, a pomislek glede pritožbe, ki je bil med obravnavo s strani ministrstva ponovljen, je ostal. "Pri usklajevanju smo izhajali iz pristojnosti, ki jih ima ministrstvo, in nedavne odločitve ustavnega sodišča glede zakona o tujcih," so pojasnili na ministrstvu. Zato je tudi ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič na seji vlade opozorila, da obstaja možnost, da bo zakonodajno-pravna služba rešitvi očitala ustavno skladnost.
Ob tem na ministrstvu sicer izpostavljajo, da je tekom sprejemanja v DZ še možna izboljšava rešitve.
