Podjetja bodo po predlogu lahko še naprej koristila subvencioniranje čakanja na delo na domu, plače za delavce v karanteni bo še naprej krila država. Novost je povračilo plače tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku.
Samozaposlenim bo zakon spet ponudil mesečni temeljni dohodek, do katerega so bili upravičeni spomladi v času razglašene epidemije. Od oktobra do konca leta je predviden v višini 1100 evrov na mesec. Pogoj je padec prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 za 20 odstotkov, kar je enako kot pri subvencioniranju čakanja na delo za podjetja.
Za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zakonih uvajajo nove dodatke k plači. Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialno varstvenih storitev v sivih in rdečih conah so določeni pri 30 odstotkih plače, v primeru prerazporeditve pa bodo plače višje za 20 odstotkov. Opozicija je poskušala ta deleža zvišati, a neuspešno.
Z namenom izboljšanja pripravljenosti na naslednji val epidemije covida-19 v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih je predvidenih še več ukrepov. Eden od njih je vzpostavitev koordinacijske delovne skupine, zamišljene kot podpora tem zavodom za ustrezno ukrepanje ob respiratornih nalezljivih boleznih.
Država bo zavodom s področja zdravstva in socialnega varstva financirala nabavo zaščitne in druge opreme za potrebe obvladovanja covida-19, krila bo tudi izpad prihodkov zaradi neizvajanja programov javnih zdravstvenih zavodov oz. nezasedenih zmogljivosti socialnovarstvenih zavodov.
Medtem ko je vlada predlagala petletno podaljšanje prehodnega obdobja pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, je koalicija po opozoril opozicije pristala na podaljšanje le za dve leti, torej do konca leta 2022.
Je pa odbor črtal nameravano podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem se začnejo uporabljati omejitve količine dela za t. i. zdravnike dvoživke. Zdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo tako lahko od 1. januarja 2021 delali pri zasebnikih le še največ osem ur tedensko.
Iz zakonskega besedila so umaknili tudi možnost pridobivanja in obdelave osebnih podatkov iz različnih baz podatkov ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ni pa opoziciji uspelo črtati določbe, da lahko vlada odredi omejitev zbiranja ljudi povsod, tudi v zasebnih prostorih. V primeru širjenja nalezljivih bolezni se virus ne omejuje le na javne prostore, so utemeljevali v koaliciji. Za nadzor nad spoštovanjem ukrepov bo sicer pristojnih več inšpektoratov, policisti in redarji pa bodo dobili več pooblastil.
Določbi o možnosti koriščenja treh dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika pa je nasprotovala pravnica državnega zbora. Kot je menila, bolezni ne more ugotoviti kar delavec sam, saj je to v pristojnosti njegovega zdravnika.
Vsem vključenim v zdravstveno zavarovanje bo zakon ponudil tudi možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi.
Da bi skrajšali čakalne dobe, je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi. Financirale ga bodo zdravstvene zavarovalnice in državni proračun. Opozicija v tem vidi poskus prikrite privatizacije zdravstva.
Na svarila opozicije pred vzpostavljanjem monopola pa je naletel izbor le dveh laboratorijev za izvajanje mikrobioloških preiskav na novi koronavirus.
Vlada je bila deležna tudi očitkov, da je v predlog zakona skrila kar nekaj določb, ki z obvladovanjem širjenja virusa nimajo nobene povezave. Ena od teh je razveljavitev zakona o enotni ceni knjige. Opoziciji te določbe iz zakonskega besedila ni uspelo črtati, dosegla pa je, da bo razveljavitev veljala le začasno do konca aprila 2022. Po pojasnilih predstavnice ministrstva za kulturo naj bi sicer s tem pomagali založnikom.
Ukrepi iz predloga petega protikoronskega zakona, ki jih je minister za delo Janez Cigler Kralj označil za "varnostno mrežo za ranljive skupine, zaposlene, delovna mesta, gospodarstvo, skratka vse segmente družbe", med drugim segajo še na področja vzgoje in izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture ter izvrševanja kazenskih sankcij.
Avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidemije niso opravljali dela, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo tudi subvencionirala stroške zaščitne opreme.
Nakup zaščitne opreme bo država financirala tudi podjetjem ter izobraževalnim in znanstvenim ustanovam, samozaposlenim, ki v času karantene ne morejo opravljati dela, pa bo povrnila del izgubljenega dohodka. Na predlog koalicije je odbor tudi podaljšal veljavnost jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij za pol leta, do konca junija 2021.
Predlog zakona poleg tega predvideva še eno mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi, ki pa bo uporabnike seznanjala tudi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.
Ljubljana, 12. oktobra (STA)
