Resolucija, ki jo je pripravil Slovak Michal Šimečka iz politične skupine Renew, predlaga vzpostavitev objektivnega in na dokaze oprtega mehanizma, ki bi se objektivno in pravično uporabljal za vse države članice ter ščitil in krepil demokracijo, pravno državo in temeljne pravice.
V ta namen med drugim predlaga novi letni cikel spremljanja, ki bi zajemal tako preventivne kot korektivne ukrepe - od priporočil za posamezne države do pogojenosti izplačevanja sredstev iz proračuna EU - ter bi vključeval in dopolnil obstoječe mehanizme, kot so postopki po sedmem členu Pogodbe EU in nedavno letno poročilo Evropske komisije o stanju pravne države.
Kot poudarjajo poslanci, so potrebna letna priporočila za posamezne države, s pomočjo katerih se bi lahko aktiviral mehanizem za zaščito vrednot EU, postopki za ugotavljanje kršitev in tudi pogojevalo dostop do proračunskih sredstev EU.
Ugotavljajo namreč, da EU trenutno nima ustreznih orodij za spoprijemanje z vse hujšo krizo njenih temeljnih vrednot ter da Svet EU ne napreduje pri postopkih iz sedmega člena Pogodbe o EU, zaradi česar razhajanja vztrajajo.
Obenem izpostavljajo pomisleke glede porasta in utrditve avtokratskih in neliberalnih teženj, ki jih še dodatno zaostruje pandemija covida-19, pa tudi korupcije, dezinformiranja in prisvajanja države v več državah članicah.
Resolucijo so poslanci danes potrdili s 521 glasovi za, 152 proti in 21 vzdržanimi. Gre za zakonodajno pobudo parlamenta, na katero naj bi se zdaj odzvala Evropska komisija z vložitvijo ustreznega predloga.
Tudi v ponedeljkovi razpravi o vladavini prava so evropski poslanci opozorili, da so evropske vrednote v nevarnosti, in menili, da sredstva EU iz dolgoročnega proračuna in načrta za obnovo ne bi smela priti v roke tistih, ki delajo proti demokraciji in temeljnim pravicam v Evropi, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Poslanci so pozvali h krepitvi pravne države po vsej Evropi preko novega mehanizma in učinkovitih sankcij za države, v katerih bi bile ugotovljene kršitve. Vztrajali so tudi, da se morajo evropske institucije dogovoriti o jasnih predpisih, ki bodo dodelitev evropskih sredstev povezali s spoštovanjem pravne države.
V razpravi so tudi pozdravili letno poročilo o pravni državi, ki ga je letos uvedla Evropska komisija, a pozvali k bolj dejavni izvedbi. "Nadzor sam po sebi ne bo povrnil neodvisnosti sodstva na Poljskem niti rešil madžarskega medija Index," je dejal poročevalec o vladavini prava Šimečka.
Več poslancev je poudarilo, da gre za več kot za evropska sredstva. "Pravna država je več kot boj proti korupciji - gre za naše skupne vrednote (...) Naše vrednote so temelj EU, potrebujemo jih za napredek, da gremo naprej, in pri branjenju teh vrednot se ne bomo uklonili," je dejala vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez.
Evropski parlament sicer vztraja, da brez dogovora o pogojevanju izplačevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava ne bo prižgal zelene luči novemu večletnemu proračunu, ki skupaj s skladom za okrevanje sestavlja sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa.
Članice EU so minuli teden potrdile kompromisni predlog nemškega predsedstva za povezavo spoštovanja vladavine prava s sredstvi iz evropskega proračuna, kar je omogočilo uraden začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. A ta predlog sledi julijskim sklepom voditeljev članic EU in naj bi šel preveč na roko državam, kot sta Madžarska in Poljska, zato poslanci z njim niso zadovoljni.
Nemški predlog je precej ohlapen pri opredelitvi kršitev, ki naj bi se jih kaznovalo z zamrznitvijo evropskih sredstev. Kot predvideva, bi se odločitve o ukrepanju sprejemalo s kvalificirano večino in ne z obratno kvalificirano večino, s katero bi bilo predlog komisije težje zavrniti. Parlament vztraja pri mehanizmu, ki bi pomenil bolj ali manj avtomatsko zamrznitev sredstev v primeru hudih kršitev in v katerem bi imel večjo vlogo tudi sam, ne le komisija in Svet EU.
