Pogovorili so se o analizi stanja na področju specializiranih oddelkov sodišč, so v sporočilu za javnost navedli na vrhovnem sodišču. Specializirani oddelki sodišč delujejo na štirih okrožnih sodiščih v državi in rešujejo najzahtevnejše zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Glavno težavo pri delovanju teh oddelkov že nekaj časa predstavlja težko obvladovanje velikega pripada novih zadev, k težavam specializiranih oddelkov pa precej prispeva tudi preširoko zastavljen zakonski okvir, ki določa nabor kaznivih dejanj, ki jih rešujejo na teh oddelkih, so še pojasnili na vrhovnem sodišču.
Udeleženci sestanka so kot eno od najprimernejših rešitev izpostavili zakonsko možnost krčenja nabora zadev, ki jih obravnavajo specializirani oddelki. Govorili so tudi o možnih zakonodajnih in drugih (že) razpoložljivih ukrepih, s katerimi bi reševanje nekaterih primerov prenesli na druge, redne oddelke sodišč ali pa bi jih celo lahko dodeljevali na druga, manj obremenjena sodišča po državi.
Tema današnjega srečanja je bil tudi zakon o kazenskem postopku, ki je po navedbah vrhovnega sodišča "v svoji sedanji konstrukciji neprimerno orodje za učinkovito vodenje sodnih postopkov".
Predstavniki sodstva so ministrico za pravosodje opozorili tudi na problem zastarele in neprimerne opreme za videokonference ter na premajhne prostore za reševanje zadev s specializiranih oddelkov, v katere je običajno vključeno večje število strank.
Znova pa so opozorili tudi nujnost uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika, brez delitve na okrajne in okrožne sodnike. Tako bi namreč prvostopenjske sodnike lažje razporejali po sodiščih ter lažje odpravili kadrovski primanjkljaj, so še zapisali na vrhovnem sodišču.
Na pravosodnem ministrstvu so ob poobjavi sporočila vrhovnega sodišča na Twitterju dodali ključnik #SkupajZmoremo.
