V primeru hujših kaznivih dejanj bo dal tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe osnutek akta na vpogled vodji tožilstva. To bo glede na novelo storil takrat, ko ni suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje. V primerih kaznivih dejanj, za katera je predpisana več kot osemletna zaporna kazen, pa se bo vodja tožilstva o razlogih za zavrženje posvetoval še z dvema državnima tožilcema.
V opozicijskih Levici, SAB, LMŠ in SD so z dopolnilom sicer predlagali, da se ta člen črta, ker po njihovem mnenju posega v neodvisnost tožilca. Državni tožilec je pri svojem delu po njihovih pojasnilih vezan na ustavo, zakone in mednarodno ratificirane pogodbe. Če bodo dopustili, da bodo tožilci podvrženi obveznemu zakonskemu nadzoru in vsebinskemu vmešavanju v njihovo strokovno odločitev, se bo v njihovo delo prikradla politika, so menili. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.
Novela poleg omenjenega člena tudi usklajuje slovenski pravni red z evropsko uredbo o Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in odpravlja nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in evidentiranju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo računsko sodišče.
Ljubljana, 29. septembra (STA)
Foto: STA
