Specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura Kovačiču očita, da je kot prvi mož banke sklenil posel, s katerim so bile po bistveno previsoki ceni kupljene delnice elektrodistributerjev, čeprav je poznal knjigovodsko ceno delnic in je vedel, da se z njimi ne trguje in se težko prodajo.
Obema obdolženima se hkrati očita, da sta kaznivo dejanje storila z namenom, da bi družbam, ki jih je ekonomsko in upravljavsko obvladoval Raščan, pridobila protipravno premoženjsko korist. Takrat je šlo po njenih besedah za denar državne banke, s katerim so preko različnih družb še isti dan plačali aro za nakup časopisne hiše.
Medtem ko je Raščan, ki je na sodišče brez spremstva varnostnikov prišel s prestajanja štiriletne zaporne kazni, zgolj zavrnil možnost priznanja, je Kovačič dejal, da obtožnico sicer razume, a je zanj nerazumna, saj da so bile vse obveznosti poravnane.
Po mnenju tožilke to drži le delno, saj je bila škoda poravnana le v enem poslu in še to šele leta 2018, torej po osmih letih, pri drugem pa je Vinag dejansko kupil delnice, a po veliko nižji ceni oziroma takšni, za katero tožilstvo meni, da so bile dejansko vredne.
"Ne le to. Dokazovali bomo tudi, da se je Kovačič aktivno angažiral, da je Vinag sploh prejel denar za plačilo delnic, ki jih sam nikdar ni želel kupiti, pač pa je posel sklenil le kot uslugo Raščanu, na koncu pa ostal brez delnic in še z dodatnimi krediti," je dejala Petan Žura in dodala, da gre pri oškodovanju banke za nekaj več kot milijon evrov.
Kovačič meni drugače, češ da je glavni namen banke posojanje denarja, kar je ta tudi naredila s podnakupom in terminsko prodajo, kredit pa nato dobila v celoti poplačan. "Tožilka je tudi napačno povedala, kdo je delnice na koncu imel, zato ne vem, kako bo zagovarjala obtožbo, če ne ve niti tega kdo je kupil delnice," je dejal in povedal, da jih je banka na koncu prevzela v poravnavi, razlika do pogodbene obveznosti pa naj bi bila poplačana v gotovini.
Zagovornika obtoženih Blaž Mlinar Kovačič in Stojan Zdolšek danes nista imela veliko dodatnih dokaznih predlogov, je pa prvi kot odvetnik Kovačiča na začetku predlagal združitev kazenskega postopka z drugim, ki na mariborskem sodišču sledi v petek. Po njegovem gre namreč za povezani zgodbi. Ob tem je kot pričo za tokratni proces predlagal Manjo Skernišak.
Prav slednje pa je bil eden od argumentov tožilke, da do združitve ne sme priti, saj bi v tem primeru prišlo do procesnih zapletov. Pa tudi sicer gre po njenem mnenju za medsebojno nepovezani zadevi. Tokratni očitki se namreč nanašajo na dejanja v letu 2010, petkov predobravnavni narok pa je povezan z dogajanjem v letu 2008 in kreditiranjem točno določenega komitenta.
Sicer pa bo obramba očitno temeljila na zahtevi za umik Kovačičeve elektronske komunikacije preko strežnika Nove KBM, ki je bila zasežena v hišnih preiskavah na banki. Mlinar Kovačič namreč trdi, da je do tega prišlo na nezakonit način, saj njegovega klienta pred tem o preiskavi ni nihče obvestil, niti pri njej ni mogel sodelovati. S tem naj bi bile kršene določbe kazenskega postopka, pa tudi ustave, v delu, ki posameznikom zagotavljajo zasebnost.
Na vprašanje, zakaj obrambo gradijo na takšnem manevru, če je bilo s poslom vse v najlepšem redu, odvetnik Mlinar Kovačič odgovarja, da gre za temeljno ustavno pravico vsakega državljana. Na besede tožilke, da je na takšne trditve tožilstvo odgovorilo že v Kovačičevem primeru, znanem po imenu "hrvaški posli", pa odvrnil, da so na njihove argumente odgovorili in da o tem še ni nič odločeno.
