Strateški svet je predloge ukrepov - teh je samo na davčnem področju 28, na okoljskem pa 30 - v torek predstavil koalicijskim poslancem, sedaj jih bo preučilo še ministrstvo za finance. Simič meni, da bi vsaj del predlogov lahko sprejeli do konca leta, nekateri, tehnološko in informacijsko bolj zapleteni, pa bi lahko zaživeli s 1. aprilom prihodnje leto.
"Pazili smo, da bi bilo proračunskega izpada čim manj, vendar menimo, da bi z nekaterimi spremembami lahko pridobili kvečjemu več prihodkov," je dejal Simič. Največ zanimanja je na predstavitvi požel predlog uvedbe socialne kapice za zaposlene z bruto plačo nad 6000 evrov. "Če hočemo uvesti kapico, mora biti meja taka, da bo sprejemljiva za vse," je pojasnil Simič.
Glede na to, da se nad tem zneskom ne bodo obračunavali prispevki za socialno varnost, bo višja osnova za odmero akontacije dohodnine, kar pomeni, da bodo višji davčni prihodki iz naslova akontacije dohodnine.
Svet predlaga ukinitev luksuznega davka pri motornih vozilih in uvedbo šestega dohodninskega razreda z davčno osnovo nad milijon evrov, pri katerem bi bila stopnja obdavčitve desetodstotna. Predlagani dodatni dohodninski razred bi lahko imel pozitiven vpliv na tiste, ki se zaradi visokih zaslužkov v tujini odločijo za selitev iz Slovenije, s tem pa svet cilja predvsem na športnike, ki sklepajo "dobre pogodbe".
Na področju kriptovalut predlagajo 20-odstotno obdavčitev dobičkov. Za osnovo bi po predlogu sveta vzeli razliko med vrednostjo nakupa kriptovalute in izplačilom na račun. "Zaenkrat dajmo obdavčiti tisto, kar lahko," je dejal Simič.
Svet predlaga, da se rok, po katerem se ne plača dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala, skrajša z 20 let na 15 let. V času okrevanja po koronski krizi pa bi bil to po njegovem mnenju pozitiven ukrep.
Želijo si znižanja stopnje davka od dohodkov iz kapitala s 27,5 na 25 odstotkov, pri oddajanju nepremičnin v najem pa zvišanje normiranih odhodkov s 15 na 30 odstotkov in znižanje stopnje dohodnine s 27,5 na 25 odstotkov. Čim prej je treba uvesti tudi en davek na promet nepremičnin.
"Predlagamo zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5 odstotka na en odstotek, ter zvišanje odstotka, ki bi ga lahko davčni zavezanci namenili za donacije, in sicer na 20 odstotkov," je naštel.
Pri samostojnih poklicih bi izenačili datum plačila akontacije dohodnine, ki je danes do 10. v mesecu in plačila prispevkov za socialno varnost, ki je do 20. v mesecu. Predlagaj, da bi bil novi rok plačila bil do 20. v mesecu za obe obveznosti. Ukinili bi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri prihodkih do 100.000 evrov in znižali odstotek normiranih odhodkov. Splošno dohodninsko davčno olajšavo bi zvišali s 3500 na 4000 evrov.
Med drugim predlagajo tudi uvedbo aplikacije, ki bi omogočila boljši pregled ter takojšnjo izdajo odločbe ob prijavah dividend in obresti iz tujine, ter poenostavitev pri izračunu potnih stroškov na delo, in sicer v višini 10 centov na kilometer. S tem bi odpravili predvsem administrativno delo.
Predlagajo še informativni mesečni obračun DDV, uvedbo enega vplačilnega računa za akontacije dohodnine in socialne prispevke ter uvedbo enega obrazca rek za vse vrste dohodkov ob istočasni izenačitvi obračunavanja akontacije dohodnine in socialnih prispevkov od plač, podjemnih in avtorskih pogodb.
Poleg tega želi strateški svet za debirokratizacijo upokojencem omogočiti, da po upokojitvi, če to želijo, lahko še naprej delajo in lahko poleg plače, od katere se obračunavajo vsi davki in prispevki, prejemajo tudi celotno pokojnino. Datum izplačila plač v državni upravi bi premaknili s 5. na 15. dan v mesecu.
Na področju gospodarstva predlagajo avtomatizacijo izpolnjevanja obrazcev v javni upravi. "Z matično številko podjetja se izkažemo in na mestu so vsi dokumenti. Želimo tudi zagotoviti vodenje podatkov o poslovnih subjektih v enem registru," je dejal Simič. Med predlogi je naštel tudi poenostavitev dela od doma in refundacije bolniških nadomestil ter uvedbo zlate vizumske sheme za tujce, ki bi jo lahko tisti, ki želijo slovensko državljanstvo, dobili z naložbo določenega zneska, recimo več kot enega milijona evrov.
Številne ukrepe predlagajo tudi na področju okolja, ti pa gredo predvsem v smeri poenostavitev pri izdaji gradbenih dovoljenj in odpravo birokratskih zapletov. Trenutno je sicer že v fazi sprejemanja gradbeni zakon in druge uredbe, ki bodo poslovanje na tem področju že poenostavile.
