Kot so spomnili na državnem odvetništvu, ki je zastopalo Slovenijo v tem primeru, je ESČP letos marca s sodbo zavrnilo pritožbo dveh romskih družin v zvezi z dostopom do pitne vode.
Na ESČP sta se pritožili 14-članska romska družina iz Dobruške vasi v Občini Škocjan ter dva Roma, oče in sin, iz Goriče vasi pri Ribnici. Družini sta v pritožbi pred ESČP zatrjevali kršitve prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz 3. člena konvencije, kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena ter kršitve prepovedi diskriminacije iz 14. člena konvencije. V nelegalnih romskih naseljih namreč nimajo dostopa do osnovnih javnih storitev, kot so pitna voda in sanitarije.
Šlo je za dve različni pritožbi dveh skupin Romov, ki jih je ESČP obravnavalo skupaj. "Šlo je za obsežno kompleksno pritožbeno zadevo ter za problematiko, o kateri ESČP doslej še ni odločalo, zato je bila odločitev ESČP za obe strani težko pričakovana," so na državnem odvetništvu zapisali v sporočilu za javnost.
ESČP je ugotovilo, da so pristojne oblasti sprejele in izvedle pozitivne ukrepe, s katerimi so pritožnikom zagotovile primeren dostop do pitne vode. Pri teh ukrepih je država tudi upoštevala dejstvo, da so Romi deprivilegirana oziroma ranljiva skupina prebivalstva. Socialni transferji s strani države so pomenili, da so imeli pritožniki tudi možnost vzpostavitve alternativnih sanitarnih ukrepov in da bi lahko tudi sami pripomogli k urejanju dostopa do vode, so še ocenili.
Tudi občinski organi so v obeh primerih sprejeli nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi Romom zagotovili dostop do varne pitne vode. Ukrepe je sicer mogoče obravnavati kot začasno in ne trajno rešitev, vendar so sprejeti pozitivni ukrepi Romom omogočili dostop do pitne vode. Ker ni bilo nobenega dokaza o nasprotnem, gre zaključiti, da so pristojni organi ukrepe sprejeli v dobri veri, so sodbo ESČP povzeli pri državnem odvetništvu.
Takoj po marčevski odločitvi ESČP so romska skupnost in njeni podporniki iz Amnesty International Slovenije (AIS) napovedali pritožbo. Prepričani so bili, da sodišče ni upoštevalo vseh dejstev o razmerah v romskih naseljih, a kot kaže odločitev velikega senata ESČP, sodnikov njihovi argumenti niso prepričali.
