Sodišče EU je danes v Luksemburgu objavilo mnenje generalne pravobranilke Juliane Kokott v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016, povezano s sanacijo bank konec leta 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.
Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja ECB kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi sicer menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.
Poleg tega komisija v tožbi ugotavlja tudi kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru preiskave v Banki Slovenije julija 2016, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Slovenska stran zavrača tudi ta očitek.
Pravobranilka je podprla oba očitka komisije, ki se sicer prekrivata. Ugotavlja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah EU.
Izpostavlja tudi, da Slovenija s tem, ko po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz protokola.
Pravni postopek proti Sloveniji odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, so pred časom izpostavili v komisiji.
Slovenskih predstavnikov na kratkem branju sklepnih predlogov danes v Luksemburgu ni bilo. Slovenska zastopnica Katja Rejec Longar je sicer junijsko ustno obravnavo primera ocenila kot zelo pozitivno, saj da so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena slovenskim argumentom.
Ali sodba sploh bo, sicer ni jasno. Čeprav je Slovenija doslej vse očitke zavračala, je namreč le nekaj dni pred junijsko obravnavo v javnost prišla novica, da se je premier Janez Janša v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru potrdila pripravljenost na dialog.
Janša je nato julija povedal, da bi poskus dogovora za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki ECB prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori med komisijo in Slovenijo naj bi po njegovih besedah potekali do jeseni. V kabinetu predsednika vlade so danes za STA pojasnili, da pogovori še potekajo.
Janša je sicer v odzivu na novico o mnenju pravobranilke popoldne na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se "zloraba policije v režiji stranke SD za obračun z guvernerjem Jazbecem akterjem ni izšla". Dodal je, da žal takšne zlorabe na koncu vržejo slabo luč na celo državo.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je ob tem ocenila, da objavljenega mnenja pravobranilke "ne smemo šteti ne kot zmago ali poraz, saj gre za precedenčen primer, s katerim bo sodišče prvič postavilo enotno prakso za vse evropske države". Izpostavila je stališče ministrstva, da so "v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč".
Odločitev Sodišča EU bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih imajo institucije EU. Sodišče EU sicer pri svojem odločanju ni vezano na mnenje pravobranilke. "Seveda pa ne poznam samega kazenskega postopka in dokazne vrednosti arhivov, to pozna državni tožilec, ne glede na izid pa bomo končno vedeli, kaj se šteje za arhive EU, saj doslej to ni bilo popolnoma jasno," je dodala ministrica.
V Evropski komisiji mnenje pravobranilke pozdravljajo. "Mnenje sledi odločitvi komisije, da proti Sloveniji začne postopek pred Sodiščem EU zaradi kršitve nedotakljivosti arhivov unije in dolžnosti odkritega sodelovanja v zvezi z zasegom dokumentov ECB pri centralni banki Slovenije," so zapisali.
V Banki Slovenije so za STA pojasnili, da niso stranka v postopku tožbe, saj ta poteka med državo in Evropsko komisijo, zato postopka v posameznih korakih do končne odločitve sodišča ne morejo komentirati. Prav tako zadeve, kot so sporočili STA, v tej fazi še ne bo komentiralo vrhovno državno tožilstvo.
Na sodišču EU sodišču pravijo, da informacij glede morebitnega umika tožbe nimajo in da se je treba z vprašanji obrniti na komisijo, kjer pa so za zdaj povedali, da od izmenjave pisem ni svežih informacij in da čakajo na mnenje, ki ga trenutno še preučujejo. Tudi na slovenski strani je neuradno slišati, da ni premikov glede vprašanja odstopa od tožbe.
